MALTATAL, dolina reke Malte na avstrijskem Koroškem


                            17. september 2011

  

Za akumulacijsko jezero na reki Malti sem prvič slišala že pred 30. leti (takrat približno je bil jez zgrajen), ko sem  doma brskala med prospekti in videla velik napis MALTA, potem pa razočarana ugotovila, da to ni tista Malta, lušten otok v Sredozemlju, ampak "kr-nek brezvezen« jez. Pa vendar mi je tako močno ostal v spominu, da sem podzavestno vedela, da tja moram it!

Do sedaj sem prvo večje akumulacijsko jezero videla v Kaprunu. Čudoviti občutki, ki sem jih morala ponoviti. In jez na reki Malti - KÖLNBREIN STAUSEE - je točno to, kar sem iskala. 

Dolina reke Malte, v originalu MALTATAL, je znana tako po jezu kot tudi po slapovih. FALLBACH je najvišji slap na Koroškem. Ogledali smo si ga samo od daleč, saj je bil slap v času našega obiska večji del v senci in sem bila mnenja, da bo popoldne boljša svetloba za fotografiranje. Ej, ej, ej, napaka. Še vedno velja pregovor: bolje vrabec v roki kot golob na strehi, kajti popoldne je skoraj že deževalo.

  Slap FALLBACH je visok 200 m (Boka 106, Rinka 90 in Peričnik samo 50 m) in je najvišji koroški slap

Jezero KÖLNBREIN STAUSEE leži na koncu doline Maltatal, na nadmorski višini 1902 m/m. Dostopno je po 14,4 km dolgi ozki panoramski cesti, za katero smo plačali 17 € in ki je občasno enosmerna, zato je povsem običajno, če stojite pol ure in čakate na zeleno luč. Čakanje smo izkoristili za ogled enega od mnogih slapov v bližini.

     

Avstrijci res znajo skrbeti za turiste, da se ne jezimo po nepotrebnem. Poleg semaforja je tudi odštevalni semafor, enak pa je postavljen tudi pod slapom. Postanek pri semaforju smo izkoristili za ogled slapu Maralm, potem pa se odpeljali proti cilju.

  

Cesta je speljana po ozki dolini in skozi dva tunela, zaradi česar poteka promet delno enosmerno. Začne se pri 911 m/m in konča na dobrih 1900 m/m. Panoramska cesta je odprta od 1. maja do 26. oktobra, od 7h – 18h (tako piše na prospektu). 


    


Parkirali smo na parkirišču ob hotelu Berghotel, kjer je dovolj brezplačnih (!) parkirišč. Hotel izgleda res fascinantno, vendar verjamem, da marsikomu njegov izgled ni po godu. Že na parkirišču sem takoj vzela fotoaparat in naredila ta čudovit posnetek:

  

Jez je visok 200 m in dolg 626 m. Širina betonskega zidu je skoraj 8 metrov (pri temeljih 40 m). Pogled nanj pa zares čudovit, veličasten. Dan je bil sončen, ker pa je na 1902 m/m in izpostavljen vetrovom smo bili vsi zaviti v vetrovke. Sprehodili smo se čisto do drugega konca jeza od koder je razgled še lepši. 

  

  

Največja znamenitost jezu je zagotovo ploščad SKYWALK, ki štrli iz zidu in je pravi magnet za obiskovalce. Ne samo, da štrli iz zidu in se marsikomu tresejo kolena, ko stopa po mrežastih stopnicah. Tudi tla so iz mrežaste kovine iz delno iz stekla, tako, da se vidi "do dna". Povsem jasno, da sem na ploščad morala it. 
   

Samo ogled jeza je vsekakor premalo za dober izlet, ki ostane v lepem spominu. Zato smo se odločili za sprehod okrog 4,5 km dolgega jezera. No, imeli smo namen priti čim dlje, če ne čisto na drug konec. Vreme je bilo res ravnopravšnje. Sončno jesensko, ko ni prevroče in ne premrzlo; no na 2000 m/m bi težko pričakovali, da je prevroče. Pot je makadamska, zelo prijetna za hojo. Planinskih koč pa tudi ne manjka (ena je na začetku, dostopna z avtom, druga nekje na pol jezera). Nam je uspelo prehoditi dobre četrt poti, ko smo se zaradi sumljivih oblakov nad hribi obrnili in se vrnili. Na žalost se vreme hitro menja in tudi nas je že ujel dež.

Kljub temu: izlet za 5+

            

Na poti domov smo se še enkrat ustavili pod slapom:

  


Ob povratku smo si ogledali še Porsche muzej v Gmundu. Sam kraj smo si ogledali že dopoldne, ko smo naredili kratko pavzo in bili presenečeni nad njegovo urejenostjo. Vtisi so zbrani TUKAJ





Comments