VSEBINA‎ > ‎

13. poglavje

Zakaj je homeopatija boljša kot Lekadol®

 
 
V 12. poglavju smo se naučili, kako pomemben je glutation za naše zdravje in odpornost na invazivne bakterijske bolezni. Kot da kronično nizka raven uporabnega glutationa v t. i. standardni ameriški prehrani ni dovolj slaba (običajna evropska mestna prehrana pa se ji s svetlobno hitrostjo približuje, op. prev.), pogosto uporabljamo še zdravila brez recepta, ki naše telo dodatno ropajo glutationa. Tako zdravilo je acetaminofen oziroma paracetamol, znan pod številnimi tržnimi imeni, v ZDA najbolj kot Tyenol®. V Sloveniji sta staršem najbolj znana Calpol® in Lekadol® (op. prev.).
 
V jetrih se 10–20 odstotkov acetaminofena/paracetamola spremeni v izjemno toksični reaktivni presnovni produkt N-acetil-p-benzokinon imin, kratko NAPQI (http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/21296090). NAPQI veže glutation in se z njim izloča. Če NAPQI izčrpa ves jetrni glutation, to usodno poškoduje jetra zaradi akutnega oksidativnega stresa v jetrnih celicah. Zato ima lahko acetaminofen/paracetamol, če ga uporabljamo za lajšanje nevšečnosti imunskega odziva (bodisi naravnega bodisi sproženega s cepivi), zelo neželene posledice, s katerimi nas zdravniki ne seznanijo, ko to sicer zelo »varno« zdravilo predpisujejo našim dojenčkom. Acetaminofen/paracetamol je mogoče z lahkoto predozirati, ne da bi to sploh opazili.
 
Tylenol, Calpol, Lekadol in druge antipiretike otrokom predpisujejo predvsem za zbijanje vročine. Zelo slabo prenašamo misel, da bi imeli otroci vročino, saj se bojimo, da bi povzročila poškodbo možganov ali smrt. V svojem strahu pozabljamo, da obstaja razlog, zakaj se naše telo odzove s povišano temperaturo. Na prvem mestu je to naša obramba pred dejanskimi zapleti, ki lahko povzročijo poškodbe možganov ali smrt, na primer pred invazivnimi bakterijskimi obolenji ali toksini. Vročina ustvari neugodno temperaturno območje, ki omejuje razraščanje bakterij, okrepi tvorbo protiteles in pospeši encimske reakcije v jetrih, ki odstranjujejo strupene snovi. Ko uporabljamo zdravila za zbijanje temperature, mehanizem vročine oviramo, ne da bi odstranili njegov vzrok. Še huje – z uporabo zdravil svojemu telesu naložimo dodatno toksično breme, s katerim se mora spopasti tako, da izčrpava ključne zaščitne hranilne snovi, kot je glutation. Zato zdravila imunskemu sistemu močno otežijo soočenje z okužbami.
 
Pa obstaja pot za zdravljenje vročine, ki ne bi ovirala imunskega sistema pri opravljanju njegovega dela? Obstaja. Pomagamo si lahko s homeopatijo. V Indiji so izvedli naključno oziroma randomizirano študijo na otrocih z vnetjem srednjega ušesa (akutni otitis media), v kateri so primerjali učinek konvencionalnih zdravil za zbijanje vročine in zniževanje bolečin ter homeopatsko zdravljenje (http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/22226309). Skoraj vsi otroci (39 od 40), ki so prejemali konvencionalna zdravila za zbijanje vročine in blaženje bolečin, so po treh dneh potrebovali antibiotike, da bi pozdravili vnetje ušes. Popolnoma nasprotno niti eden od 38 otrok, ki so prejeli homeopatsko terapijo, za zdravljenje ušesnega vnetja ni potreboval nobenega antibiotika. Imunski sistem je s tem opravil sam.
 
Kaj je homeopatija in zakaj je za zdravljenje vročine, bolečin in mnogih drugih težav boljša od konvencionalnih zdravil? Homeopatsko zdravljenje se od konvencionalnih zdravil razlikuje po tem, da deluje skladno s procesom okrevanja, ne proti bolezni. Pomaga pospešiti okrevanje. Homeopatija, če jo uporabimo pravilno, ponuja varno in učinkovito alternativo za ravnanje ob vročini in drugih akutnih simptomih. Ključni poudarek je na »pravilni uporabi«, kar pomeni uporabo, skladno z načeli homeopatije. Če tem načelom ne sledimo, homeopatsko zdravilo ne bo v pomoč, ampak nas bo preprosto razočaralo. Učenje homeopatskih načel zahteva svoj čas in predanost, da jih lahko nato uspešno uporabljamo. Ko jih enkrat osvojimo, skušnjave, da bi se vrnili k farmakologiji, ni več (glej Koristni viri za informacije o homeopatskih virih). Staršem priporočam, naj se zanesejo na pomoč profesionalnega homeopata, ki bo za katero koli otrokovo akutno stanje izbral ustrezno homeopatsko zdravilo.
 
Homeopatiji se odreka status legitimne znanosti zato, ker ne razumemo, kako homeopatska zdravila delujejo. Pripravljajo jih po posebnem postopku tresenja in redčenja do stopnje, ko komaj ostane še kakšna izvorna molekula snovi, iz katere so narejene. Farmakološko usmerjeni umi si ne morejo zamisliti mehanizma, po katerem bi lahko imele tako razredčene raztopine kakršen koli biološki učinek. Toda homeopatija temelji na skrbnem opazovanju, izpeljavi in potrjevanju svojih načel. Kaj več bi še lahko zahtevali od legitimne empirične znanosti? Mnogi posamezniki zavračajo homeopatsko zdravljenje, češ da je zgolj psihološki placebo. Toda učinek homeopatskega zdravljenja, večji od placeba, so dokumentirali tako pri otrocih
http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/12634583) kot tudi pri poskusnih živalih (http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/10484829). Zakaj se torej kljub tem dokazom oklepamo omejene farmakološke predstave? Čas je, da končno priznamo: narava zdravljenja je preveč kompleksna, da bi jo bilo mogoče razložiti zgolj skozi pogled trenutne biomedicinske znanosti.
 
  
Avtorske pravice © Dr. Tetyana Obukhanych, Iluzije o cepivih, 2012