Čas in filmi

Lahko bi rekli, da vsi posnetki (film, fotografija, zvok) zaustavijo čas in ga za vekomaj ohranijo (oziroma do njihovega uničenja). Nekateri filmi pa obravnavajo prav problematiko časa ali vsebujejo zanimive misli o času).

Seznam začenjam z oddajo RTV Slovenija o organizaciji časa (Turbulenca), v kateri je tudi intervju z mano.



Nadaljujva z dokumentarnim filmom: Hitrost: iskanje izgubljenega časa.
Mlad nemški režiser Florian Opitz išče odgovore in rešitve za svojo stisko s časom. Udeležil se je seminarja, ki ga je izvajal Lothar Seiwert, pogovarjal se je s strokovnjakom za izgorelost (burn-out), s sociologi, s podjetniki, svetovalci, okoljevarstveniki in s številnimi ljudmi, ki doživljajo čas drugače. Obiskal je tudi Butan, edino državo na svetu, ki meri kakovost življenja z indeksom BDS (bruto domača sreča, oziroma "gross national happiness" index) - in ne z BDP (bruto domači proizvod).


Tu je ogledni video.

  

In še YouTube napovednik:

YouTube Video


Spodnji video bi si zaslužil posebno kategorijo - recimo "Upodabljanje časa". Ponazarja povprečno izrabo časa v povprečnem življenju povprečnega Američana. 79 let = 28.835 bonbonov. Če odštejemo prvih 15 let (5.475 bonbonov), bo v preostanku življenja:

  • 8.477 dni spal
  • 1.635 dni jedel, pil in pripravljal hrano
  • 3.202 dni preživel na delovnem mestu
  • 1.099 dni potoval z enega mesta na drugo
  • 2.676 dni gledal TV
  • 1.576 porabil za razna hišna opravila in nakupe
  • 564 dni skrbel za potrebe in dobro počutje drugih ljudi, prijateljev in družine.
  • 671 dni v kopalnici
  • 720 dni v raznih skupnostih (verska, državljanska, dobrodelna, izobraževalnih)

 Ostanek (2.740 dni) je namenjen uživanju (recimo zabavi, plavanju, ustvarjanju, pohodništvu, branju, pisanju smsov, pregledovanju e-pošte in družabnih omrežij, igranju košarke, morda celo učenju kitare).

Prav zanimivo bi bilo vedeti, kako porabi svoj čas povprečen Slovenec. Zagotovo dela več kot 3.200 dni (76.850 ur).  

YouTube Video


Sedaj pa k filmom. Če poguglate "time" boste našli ogromno filmov, ki vsebujejo besedo v naslovu. Recimo:








Nekaj je filmov "s časom" v naslovu, ki predstavljajo določeno obdobje v preteklosti ali življenje pomembne osebnosti. Recimo:






Veliko je znanstveno-fantastičnih filmov, kot so: 







Nekaj je filmov o ljudeh, ki so izvedeli, da umirajo in o njihovih odločitvah o izrabi ostanka časa. Recimo:









En najbolj zanimivih režiserjev je Richard Linklater s svojo trilogijo Pred polnočjo, Pred zoro, Pred nočjo in z najnovejšim Fantovska leta ali Deška doba (Boyhood), ki ga je snemal 12. let.

Film spremlja glavnega junaka od šestega leta starosti do njegovega vpisa na fakulteto. In med tem procesom minevanja in staranja opzujemo tudi dogajanje v njegovi družini in v okolju.

Izjemen film. Kritiki mu podeljujejo laskave nazive "doslej najboljši film leta", doslej najboljši film desetletja".





Teorija vsega prikazuje zgodbo Jane in Stephena Hawkinga. Eddie Radmayne je za svojo vlogo prejel Oskarja. Zasluženo. Film tudi odličen prikaz Hawkingovega znanstvenega dela. Za nas 
sta v filmu zanimivi zlasti dve Hawkingovi odločitvi:
        • odločitev, da bo čas tema njegove dizertacije in
        • odločitev, da bo napisal knjigo Kratka zgodovina časa.








Mr. Nobody se začne s fantom, ki ne ve ali naj gre s svojo mamo ali naj ostane z očetom? Dokler se ne odloči, je vse mogoče.

Citat iz filma: "Čas je tisto, kar skrbi, da se vse stvari ne zgodijo naenkrat."











http://www.imdb.com/title/tt0162222/
Veliko življenjskih lekcij nudi Brodolom. Tom Hanks igra s časom obsedenega uslužbenca FedExa, ki preživi letalsko nesrečo in se reši na osamljen otok. Tam začne čas dojemati povsem drugače.













Nekateri filmi želijo predvsem zabavati, vendar ponujajo življenjske lekcije o življenju, o smislu in o poslanstvu.  Tak primer je Neskončen dan (Groundhog Day) v katerem  Billy Murray igra arogantnega TV vremenarja, ki naj bi poročal o Dnevu svizca.

Ko se zjutraj zbudi, zgrožen ugotovi, da se je v resnici prebudil v včerajšnji dan. To se potem ponavlja, dokler se vremenar ne nauči določenih lekcij in se začne spreminjati v novo osebnost
.





V nekaterih filmih najdemo zanimive odlomke, ki so tesno povezani z odnosom do časa. 
Recimo tale del iz filma
"Če hitrost avtomobila povečamo na neskončno, bo izginil. Kaj je torej dokaz, da je obstajal? Čas. Čas potrjuje njegov obstoj. Čas je edina prava merska enota. Čas dokazuje obstoj materije. Brez časa ne obstajamo."









Ali pa tale iz Jack in Jill vs The World (Slovenski prevod: Prekršeno pravilo):

Jill: Zakaj tako grdo ravnaš z budilko?

Jack: Čas je izmišljotina, Jill. Nek Rimljan je hotel izmeriti dolžino senc, sedaj pa je ves svet odvisen od tega tiktakanja. Pa je točno (tiktakanje)? Ko se zabavaš čas hitro mine, ko pa tičiš v prometni gneči, se nikamor ne premakne. Ali je čas neskončen ali omejen? Oboje. Tista škatla pa samo tiktaka. Tik. Tik. Tik. Tik. Kot kitajsko mučenje z vodo je.

Jill: Želim si, da bi čas obstal.

Jack: Ne more se. Čas je naš sovražnik. Staramo se, dobimo gube in umremo. Kdorkoli pravi drugače, si izmišlja pravljice.

Jill: Potem živiva v pravljici.

Jack: Moram v službo (I have to work).



Filofax (Taking Care of Business) je zanimiv samo zaradi planerja, ki povzroči komične zaplete.








Nekaj televizijskih serij:




Še nekaj citatov iz filmov:

“Tomorrow is promised to no-one.” Clint Eastwood v filmu Arogantna oblast (Absolute Power). Smiseln prevod bi bil: "Ne čakaj na jutri. Morda ga sploh ne bo."

YouTube Video



V Društvu mrtvih pesnikov (Dead Poet's Society) Robin Williams dijakom prenaša zapuščino prejšnjih generacij: "Carpe Diem" (Izkoristi dan).

YouTube Video




V istem filmu dijake tudi povabi, naj splezajo na kateder in pogledajo na svet iz drugačne perspektive.