 Pouk fizike v osnovni šoli razvija sposobnost za proučevanje naravnih pojavov, tako da učenci spoznajo ter usvojijo jezik in metode, ki se uporabljajo pri proučevanju fizikalnih pojavov, in se seznanijo s preprostimi fizikalnimi pojmi, ki povzemajo naše vedenje o naravi. Učenci spoznajo, da fizika opisuje pojave na vseh velikostnih stopnjah, od najmanjših delcev do vesolja. Seznanijo se s pomembnejšimi tehničnimi pridobitvami in tehnološkimi procesi, ki ne bi bili mogoči brez fizikalnih spoznanj. Na podlagi dejavnosti in z eksperimentalnim delom usvajajo nova spoznanja in pridobivajo ustrezne predstave o povezanosti naravnih pojavov. Zaradi aktivnega in odgovornega vključevanja vsakega posameznika v razvoj družbe postavlja fizika v ospredje višje miselne procese s poudarkom na razumevanju in vrednotenju sedanjosti, spodbuja učence k raziskovanju in razlaganju fizikalnih pojavov v okolju, jim ponuja priložnost, da pridobijo znanje, razumevanje, vrednote, stališča, zavzetost in spretnosti, potrebne za varstvo okolja in njegovo premišljeno in odgovorno spreminjanje. Fizika kot temeljna naravoslovna znanost je tesno povezana z drugimi naravoslovnimi predmeti in vedami o okolju. Učni načrt za fiziko v 8. in 9. razredu osnovne šole je nadgradnja naravoslovnih vsebin, izkušenj in spretnosti iz nižjih razredov, ki vsebujejo elemente fizike, in upošteva, da za veliko učencev končanje osnovne šole pomeni konec splošnega izobraževanja. UČBENIKI IN UČNA GRADIVA Pri predmetu fizika na OŠ Vojnik uporabljamo učbenike založbe Modrijan: Moja prva fizika 1 (prenovljena izdaja) v 8. razredu in Moja prva fizika 2 (prenovljena izdaja) v 9. razredu. Kot dodatni vir znanja pa lahko pogledate tudi v spletna učbenika testnega projekta uvajanja e-učbenikov zavoda za šolstvo.   Ta dva učbenika dopolnjuj še cela vrsta učbenikov za ostale osnovnošolske in srednješolske predmete, ki jih lahko prelistate pri medpredmetnem povezovanju snovi.  SPLOŠNI CILJI PREDMETA FIZIKA
Učenci: • sistematično odkrivajo pomen eksperimenta pri spoznavanju in preverjanju fizikalnih zakonitosti, • načrtujejo in izvajajo preproste poskuse in raziskave, obdelujejo podatke, analizirajo rezultate poskusov in oblikujejo sklepe, • preverjajo izide preprostih napovedi, • spoznavajo pomembnost povezovanja eksperimentalnega znanja s teoretičnim, analitičnim in sintetičnim razmišljanjem, • predstavijo odvisnost količin z grafi, berejo grafe in razumejo odvisnosti, • predstavijo odvisnost količin z enačbami, berejo enačbe in izračunajo neznane količine v enačbi, • uporabljajo fizikalno znanje za razumevanje in pojasnjevanje vsakdanjih izkušenj in pojavov, • spoznavajo nedeljivost merskega števila in enote in to, da moramo vrednosti fizikalne količine vedno zapisati kot njun produkt, • uporabljajo besedila s fizikalno vsebino, strokovno literaturo, e-gradiva, strokovne spletne strani in druge vire za pridobivanje znanja in podatkov, • se naučijo kritično brati dnevni tisk, navodila za uporabo različnih naprav, reklamna sporočila in v njih razbrati fizikalne pojave ter fizikalne nesmisle, • spoznavajo pomen in nepogrešljivost fizikalnega znanja za tehnološki razvoj in obvladovanje narave, • se naučijo vrednotiti znanstvene dosežke fizike, njihov vpliv na spremembo življenjskih razmer in napredek družbe ter splošne kulture, • spoznavajo zgodovinske in socialne učinke razvoja fizikalnega znanja, • si privzgajajo spoštljiv odnos do okolja in narave, • pridobivajo zavest o neločljivi povezanosti posameznika, družbe in okolja, • kritično razmišljajo o uporabi znanstvenih dosežkov in se zavedajo soodgovornosti za obstoj življenja na Zemlji. Čeprav je pomnjenje nekaterih fizikalnih dejstev še vedno pomembno, se povečuje potreba po obvladovanju instrumentov, orodij in postopkov, s katerimi lahko izbiramo, obdelujemo in uporabljamo informacije. Poleg kompetenc, kot so usposobljenost učiteljev za sodobne načine dela v razredu in zunaj njega, usposobljenost za razvijanje novih kompetenc in novega znanja pri učencih, razvijanje lastne strokovnosti in uporaba informacijske tehnologije, mora učitelj pri fiziki razvijati še posebne kompetence učencev, ki se kažejo v različnih dejavnostih. Kompetence so opredeljene kot kombinacija znanja, spretnosti in odnosov. Pouk fizike kot eden temeljnih splošnoizobraževalnih predmetov v osnovni šoli razvija predvsem osnovne kompetence v naravoslovju in tehnologiji. Raziskovanje in razumevanje naravnih procesov in pojavov, kot temeljno znanje s področja fizike, ima pomembno vlogo v razvoju vseh tehničnih strok in je nujno za uspešno razumevanje pojavov iz vsakdanjega življenja. Pomembne prvine ključnih kompetenc, ki jih razvijamo pri pouku fizike, so kritično mišljenje, reševanje problemov, ustvarjalnost, dajanje pobud, sprejemanje odločitev, ocena tveganj. Pouk fizike omogoča udejanjanje mnogih sestavin nekaterih drugih kompetenc: • matematično kompetenco razvijamo predvsem z uporabo matematičnih znanj pri proučevanju naravnih pojavov in razlagi pojavov iz vsakdanjega življenja; • kompetenco digitalne pismenosti razvijamo z uporabo sodobne informacijske tehnologije (IT), predvsem s simulacijami pojavov z interaktivnimi računalniškimi animacijami in z računalniškimi merjenji z vmesniki in senzorji; • sporazumevanje v maternem jeziku razvijamo predvsem z bralnim in pisnim razumevanjem in sporočanjem; • sporazumevanje v tujih jezikih razvijamo predvsem z uporabo računalniških programov in interaktivnih računalniških animacij v tujem jeziku ter z uporabo tujih pisnih in elektronskih virov pri pripravi referatov, seminarskih in raziskovalnih nalog; • učenje učenja se kaže z razvijanjem delovnih navad, samostojnega učenja, načrtovanja lastnih aktivnosti, odgovornosti za lastno znanje in samoocenjevanja znanja; • socialna kompetenca vključuje kompetenco varovanja zdravja in se razvija pri šolskih množičnih poskusih, pri čemer učenci pridobijo veščine varnega izvajanja poskusov. |
|
|