Predstavitev‎ > ‎

Aronija

TEMNO RDEČI PLODOVI SO
PRAVA ZAKLADNICA KORISTNEGA
 
Plodovi aronije so prava zakladnica aromatičnih snovi, vitaminov, mineralov in biološko aktivnih snovi. Uporabljajo jih v proizvodnji živil, v industriji naravnih barvil za živila in v farmacevtski industriji. Za farmacevtsko industrijo pa je pomembna predvsem visoka vsebnost vitamina P v plodovih aronije, saj ta vitamin potrebujemo za pravilno delovanje in absorpcijo vitamina C, pomaga ohranjati vezivno tkivo, skrbi za dobro propustnost kapilar in krepi njihove stene. V plodovih aronije najdemo tudi vitamina A in C, vitamine skupine B (B 9, B 6, B 2) in vitamin E, predvsem pa veliko vitamina P. Vitamina C sicer ni veliko, njegovo pomanjkanje pa odtehtajo beta karoteni, antocijani (barvila), tanini in čreslovina. Plodovi so bogati s kalcijem, kalijem, manganom, molibdenom, jodom, fosforjem in železom. Sok oziroma čaj iz aronije zdravniki priporočajo vsem, ki imajo težave z ožiljem, krvnim pritiskom, priporočajo pa ga tudi kot učinkovito sredstvo v boju proti različnim boleznim: vnetje ledvic, čir na želodcu, migrena, sladkorna bolezen, krvna izlitja. Snovi, ki jih vsebujejo sadeži aronije, preprečujejo, da bi se v telesu nabirale večje količine težkih kovin in snovi, ki povzročajo rakava obolenja. Čaj priporočajo pri slabokrvnosti in močnih krvavitvah.

V živilski industriji uporabljajo sok iz aronije kot dodatek, ki obarva svetlejše sokove (na primer ribezov ali jabolčni). Sok iz aronije je temne barve in kiselkasto trpkega, vendar prijetnega okusa, predvsem pa je osvežilen. Plodove aronije uporabljamo tudi kot surovino za likerje, aperitive, namizno, peneče se in desertno vino, sadne želeje in osvežilne pijače in sirupe odlične kakovosti. Iz njih izdelujejo marmelade, džeme, sadne jogurte in sestavine za mlekarsko, slaščičarsko ter pekarsko industrijo (polnila za bonbone, praline, peciva, torte…). Zaradi temno rdeče barve je aronija primerna kot rastlinsko barvilo, saj nima strupenih učinkovin in je razmeroma poceni. Svežih jagod ne uporabljamo saj so precej grenkega okusa. Grenak okus se sicer izgubi z zmrzovanjem, toda s tem se izgubi tudi aroma. Pri nas plodovi dozorijo konec julija ali v začetku avgusta, navadno vsi hkrati. Da so zreli prepoznamo po značilni sijoče črni barvi, voščeni prevleki in temno rubinastem skoku. Ker zreli plodovi ne odpadajo lahko obiranje podaljšamo do konca avgusta. Če smo jih nabrali v suhem vremenu, bodo plodovi pri sobni temperaturi zdržali in ohranili vse hranilne vrednosti do 30 dni. Vzrok za to je visoka vsebnost čreslovin in zaščitni sloj na površini jagod iz olj, voskov in smol. Plodove lahko zmrznemo na minus 14 do minus 16 stopinj Celzija (v hladilniku zdržijo 6 mesecev), posušimo (na 50 do 60 stopinj Celzija oziroma v senci) ali pa jih predelamo.

Vir: ( Delo in dom, 09.06.2004)


ą
Nevenka ŠMALČIČ,
22. jan. 2012 10:33
Comments