VIHARNIKI V PODLIPI

Joj kako težko smo ga že čakali. Prvi planinski pohod namreč. Po vseh teh snežnih padavinah, pa "kidanju", je bil 17. april pravi božji dar: ne prevroče, ne premrzlo in kar je najbolj pomembno - brez snega. Kot nalašč za planinski pohod.

Izhodišče je bilo tokrat pred kočo LD Rovte, do katere smo se pripeljali kar s svojimi jeklenimi konjički. Naprej pa peš, tako kot se za Viharnike spodobi. In to vseh štiriindvajset. Ko smo si tako med potjo izmenjavali svoje "zimske" prigode, še opazili nismo, kdaj smo prišli v Smrečje, od tam pa v Podlipo . V gostilni Jurca so nam res lepo postregli. Pa kako dober golaž smo jedli! Njami, njami. Malo smo še posedeli, potem pa ponovno pot pod noge. Mimo župnijske cerkve Sv. Brikcija smo jo zagrizli strmo v breg. Predno smo zaključili s pohodom, nam je pogled še zadnjič ušel po Podlipski dolini (da o "gasilski" niti ne govorim).

Tekst in foto: Tone

https://goo.gl/photos/WZuen9u2cC2GqP8T8