home


********************************************************************************


  VSE OBJAVE SO SEDAJ NA


    TEŠ6 - VROČI KOSTANJ IN BUMERANG SLOVENSKE ENERGETIKE


( Konec socialistične, tovarišijske  energetske politike  ! )

Vroči  kostanj TEŠ6, ki nas bo usodno zaznamoval za 40 let – do leta 2054, poka po sredici in po šivih. Sredica je premogovnik Velenje (PV). Očitno prihaja do streznitve in ugotovitve, da je cesar nag, kajti  pravljice in idiličnega sožitja – po principih samoupravnega dogovornega gospodarstva, med Premogovnikom Velenje in TEŠ6, ne bo več. Poleg stavke, prihaja  iz PV na dan novica, da rudarji namesto cene premoga 2,25 eur/gigajoul, kar je pogoj za rentabilno proizvodnjo TEŠ6, zahtevajo ceno 3,25 eur, torej 44 % več od fiktivne cene v investicijskem elaboratu NIPX, za katerega je aktualni minister že večkrat poudaril, da so bili podatki v njem že od samega začetka lažni.

Kljub temu pa ne gre spregledati, da zgodba o projektu TEŠ6, ki je korupcijsko kontaminirana investicija, očitno ne more  postati aktualna predvolilna tema v  najpomembnejših slovenskih medijih in posledično v predvolilnih soočenjih.  Kar seveda pove, da je korupcijska kontaminacija s tem projektom segla tudi v slovenske »neodvisne« in »odlične« medije.   

Če povzamemo nekaj značilnosti projekta TEŠ6 velja izpostaviti, da je investicijski strošek 1,424 milijarde eur 2,5 krat preplačan, kar pa ni dejanska končna cena, kajti sledile bodo nove podražitve, in seveda bodo nastali novi stroški, ki pa žal še ne zanimajo  nikogar ! Zato je čas, da ponovno izpostavimo, kar vedo že vrabci na strehi in na kar smo nekateri opozarjali že davno – že nekaj let pred streznitvijo, ki smo ji zdaj priča. Zato ponavljamo še enkrat:

  1. TEŠ6 bo PROIZVAJAL 2 IZDELKA – prvi je elektrika, drugi »izdelek« bo izguba. Ta bo od 80 do 100 milijonov na leto. Elektriko bomo izvažali, izgubo bomo plačali !  Gre za še en – zelo dolgoročen udarec po žepih davkoplačevalcev in slovenskega gospodarstva. Z novo vhodno ceno lignita 3,25 eur za giga joul pa bo izguba v TEŠ6 vsaj še za 35  % višja od navedene !
  2. ODSOTNOST PRAVNE DRŽAVE IN  RAZČIŠČENJA VELIKE KORUPCIJE, je bil eden od vzrokov za odstop KPK. Kapitulacija nadzorstvenih organov  med katere spada tudi KPK, omogoča, da bodo vse državne investicije še naprej podvržene sindromu – svetlemu zgledu TEŠ6. Kot v ljudski pesmi: »kaj nam pa morejo, če smo vesel« ! Odtujevanje dokumentacije in korupcijska dejanja na projektu TEŠ6 so pokazala  tako na lokalno, kot na  državno vsemogočno mafijsko hobotnico, ki je seg in sega v sam vrh politike in kar je bistveno – v SKORAJ VSE SLOVENSKE MEDIJE. V Avstriji bi tak projekt mediji zradirali v 1 letu  !
  3. DOBAVITELJ ALSTOM NE IZPOLNJUJE ene izmed ključnih pogodbenih obveznosti, ki je v tem, da se mora obratovalna moč elektrarne uravnavati – prilagajati  glede na spreminjajoči se obseg proizvodnje elektrike iz drugih, čistejših in cenejših virov (vodne elektrarne, JEK Krško).

TEŠ6 pa bo, ne glede na realne potrebe – to je zdaj že znano - stalno obratoval (tudi kadar njegove elektrike ne bomo potrebovali, to je ob manjši porabi  ponoči in ob ugodnih hidroloških razmerah), s fiksno močjo. Problem je znan iz Nemčije v Neurathu (BOA2 in BOA3) -  torej v elektrarni, ki so nam jo nekoč vodilni v TEŠ in HSE  PONUJALI DAJALI ZA ZGLED !

Slovenija in celoten elektroenergetski sistem Slovenije tako postajata talec navedene - zdaj že povsem evidentne »konstrukcijske napake« TEŠ6.

Ker to dejstvo pomeni bistveno kršitev pogodbene obveznosti koncerna Alstom, je seveda zdaj zadnji čas, da vmes poseže DRŽAVNO PRAVOBRANILSTVO ter zaščiti interes države Slovenije pred  multinacionalko ALSTOM. Žal se nič od tega ne zgodi. Vlada molči, mediji pa družno kot po dogovoru, ključno napako projekta pred strokovno in širšo javnostjo SKRIVAJO, polemike o tem pa zavračajo.

Kako iz problema? EKOLOŠKA IN ENERGETSKA POSODOBITEV BLOKOV 4 IN 5  za 11 x nižjo ceno bi omogočila obratovanje obeh blokov, ki sta zgledno vzdrževana,  do leta 2025, to je do konca razdobja v katerem bo premog še v  zadostnih količinah in bo njegova kvaliteta vsaj minimalno ustrezna.  

Dodaten ukrep bi bil preusmeritev  projekta TEŠ6 na zemeljski plin s polovično močjo, to je do 300 MW, tako da bi lahko vsaj delno kompenzirali do sedaj proč vržen denar, v TEŠ pa zagotovili proizvodnjo elektrike tudi po letu 2025, vendar na ekološko bistveno manj sporen način in BREZ - skrbno prikrivanega in še vedno ne razkritega UVOZA PREMOGA iz Indonezije !

***

TEŠ6 ni samo vprašanje ekonomije, okolja in energije, ampak še bolj problem nedelovanja DEMOKRACIJE in pravne države! Zato  problem TEŠ6 - enako kakor vladi in opoziciji,  naslavljam  tudi novim strankam in prihajajočim obrazom: Miru Cerarju , Zelenim Slovenije, »eko« socialistom Dušana Pluta, starim »nacionalistom« Zmaga Jelinčiča ter novim obrazom iz vrst Janeza Laha. Piratsko stranko in vse druge pa pozivam, da zastavijo vse sile, da pogodba Z Alstomom končno postane javna.  

Trenutno gledamo na TV, da na velenjskih jezerih pospešeno razvijajo turizem. Če karikiramo, bosta Velenje in Šoštanj kmalu samozadostna in samooskrbna Ljudska republika Šaleška dolina, skratka državica v malem. Enoumja imajo na pretek, toliko da ga bodo lahko izvažali, do popolne samozadostnosti pa jim ob jezerskem turizmu  manjka samo še HRIBOVSKA MORNARICA ! Strošek zanjo bodo vključili v ceno premoga iz PV, čeprav je čisto mogoče, da je v najnovejši ceni 3,25 eur, tudi ta postavka že vključena.

TEŠ6 ni končana zgodba, očitno bo to šele, ko se bo ustavil sam, kajti politiki se ga bojijo ustaviti. Zdaj se nam vsem vrača kot bumerang. Postal je  izven zakonsko dete slovenske tranzicije in grdi raček vrhunsko  domišljave uradne energetske stroke. Ker zdaj tudi rudarji pravijo: to ni stavka – to je štrajk, je očitno tudi v  Šaleški dolini dokončno prišlo do konca socializma.     

01. julij 2014             

Vili Kovačič – državljan K.

MEDIJSKA BEATIFIKACIJA SUPERKANDIDATA MIRA CERARJA

( Miro Cerar naj postane kardinal  ! )

Na bližnjih volitvah se nam kot SUPER KANDIDAT z novo stranko SMC, ponuja Miro Cerar (MC),  ljubljenec državne TV, večine vodilnih TV ekranov, aktualni dežurni »demokrat« in moralni razsodnik v tekočih zadevah. Ali pa je gospod MC res to, za kar se sam predstavlja in za kar ga promovirajo »naši odlični mediji«, je seveda za njegove privržence povsem nespodobno vprašanje ? Za tiste pa,  ki g. Mira Cerarja na osnovi izkustva bolje poznamo in ga ne moremo podpreti in kovati v zvezde, pa je Miro Cerar le še eden od napihnjenih balonov medijske promocije, ki  nam ga zdaj s pomočjo »odličnih medijev«, plasirajo za predvolilno (u)porabo. Skratka gre za nov predvolilni medijski nateg (spin) neinformiranih volivcev. Ker so mediji daleč od tega, da bi bili odlični, poglejmo nekoliko v drobovje tega kar nam super kandidat Miro Cerar le s težavo ali sploh ne razkrije ?

Miro Cerar, razcepljena osebnost- aktivni državljan s figo v žepu, nasprotnik demokratičnih sprememb !

Osnovni paradoks v predvolilnem obdobju je zdaj to, da bi naj bil MC čistilec »nesnage v slovenski politiki« kot se je izrazil sam. Kot tak pa je po javnomnenjskih raziskavah, ki ga kujejo v nebo, nenadoma postal  čudodelni »čistilec« zgolj na osnovi čudežnih besed. Naj verjame kdor (z)more. Upam, da to ne bodo zmogli volivci.  

Seveda pa v super kandidata verjamejo lahko le tisti, ki ne poznajo njegovih »dosežkov«, ki so se zgodili pod njegovim vodenjem v institucijah pravosodja.  Najbolj v sodnem svetu katerega predsednik je bil.  Sodni svet je kot je znano, kadrovski filter vrhovne sodne oblasti, to je tudi vrhovnega sodišča. S kadriranjem, ki mu je botroval Cerar je ta  pripeljal najvišjo institucijo v položaj, ko je ta postala opravilno in pravno nesposobna institucija države za zaščito človekovih pravic.   

Zasluge MC za stanje sodnega sistema v katerem smo se znašli, pa moramo volivci, da ne bomo ponovno prevarani - kot bi rekel Miro Cerar sam, pogledati še nekoliko širše, tudi skozi  državotvorno  »minulo delo« kandidata Mira Cerarja v parlamentu ob lanskoletnih ustavnih spremembah. Njegov doprinos javnosti ni znan, čeprav je za volivce zelo pomemben. Kajti slej ko prej za kandidate na volitvah velja svetopisemsko opozorilo – »po njih delih jih boste spoznali«, pa tudi po tem česar niso naredili. Poglejmo na kratko kaj je Miro Cerar  dobrega opustil in slabega storil.    

Etika in morala ter aktivni državljan, ki služi oblasti !

Minulo delo MC ni bilo samo izredno dobro plačano – v dobrem desetletju je  poleg rednih zaslužkov, kot se reče po ljudsko »po strani- ob službi zaslužil«, prek 350.000 eurov in to v glavnem na račun davkoplačevalskega denarja, predvsem iz naslova svetovanja v DZ. Vendar to ni vse. Zgledno je poskrbel za razpršitev tveganj glede stabilnosti svojega zaslužka. Njegovo pridigarsko delo -  »moralno politično vzgojiteljstvo«, je bilo zelo široko zasnovano. O etiki in etosu je »predaval« na radiu in TV, predaval pa je tudi vernikom po župnijah, v okviru misijonskih prireditev. Za dvojno ceno svojih pozlačenih besed pa je poskrbel kar sam ob predavanjih srednješolcem na Koroškem.  

Pred leti je generalna  državna tožilka Zdenka Cerar izjavila: »ni vsaka svinjarija nezakonita«. To izjavo je treba aktualizirati. Kaj je tukaj svinjarija ? Zaslužki so seveda zakoniti, niso svinjarija! Svinjarija pa je, da je MC za ta denar ukinjal državljansko - referendumsko demokracijo. Torej  je za državljanski, davkoplačevalski denar proizvedel proti državljansko ureditev. To je počenjal v strokovni skupini Ustavne komisije, pa tudi v drugih vlogah, v katerih za številne pozive in državljanske predloge niti od daleč ni hotel slišati.  

Konkretno: gre za njegovo verolomno in nenačelno ravnanje, ki je v direktnem nasprotju s pozivi na aktivno državljanstvo, ki ga je sicer tako vneto oznanjal prek TV ekranov.   Ko pa se je to dejansko zgodilo, mu je v navezi z oblastjo, začel na vsej črti nasprotovati. Skratka MC je državljane pozival k aktiviranju, sam pa je te iste državljane, z zvestim služenjem oligarhiji onemogočal in ščitil oblast pred predlogi in kritikami civilne družbe.

Ugodne okoliščine za to, da se ob MC skoraj nihče ne spotakne,  so deloma pogojene tudi v njegovem  načinu nastopanja. Je konj za katerim se ne praši in se nikoli ne bo prašilo – po ničemer ne izstopa, razen po količini besed v njegovem specifičnem moralno etičnem žargonu. Nikomur se ni izrazito zameril, saj je bil vedno dovolj splošen in predvsem pazljivo ne-konkreten. Z nikomer ni polemiziral, če pa že je, je to delal brezosebno in ne-konkretno, kar pomeni predvsem po meri aktualne oblasti, ne pa z vidika  splošne koristi, ki bi ji moral biti  kot ustavni pravnik in »vzgojitelj« v največji meri zvezan.

MC je najbolj zaslužni soavtor demontaže slovenske referendumske demokracije

Miro Cerar je  povsem dosledno sledil dr. Francetu Bučarju, ki je v časopisu Delo septembra leta 2012 pozval k ukinitvi 90 člena ustave, kar je tedaj pomenilo svojevrstni ustavni udar – namreč ukinitev državljanskih referendumov.  Nasprotna polemika pa v »odličnih medijih«, konkretno zaradi cenzure v Delu, sploh ni bila možna. Potem je v roke vzela stvar strokovna skupina, ki jo je vodil MC. Svoj doprinos pri utišanju javnosti in spregledu državljanskih predlogov je preko nje uspešno udejanjal predvsem skupaj z Gregorjem Virantom in Mašo Kociper.  

Skratka supe rkandidata MC lahko razglasimo za največjega in odločilnega grobarja državljanskih referendumov v RS. Vse naše predloge je zavračal v oblastni maniri, tako da na njih sploh ni odgovarjal. Državljani, ki smo bili izigrani v DZ  se  temu ne čudimo, je pa to povsem neznano volivcem. Zato je opozorilo volivcem na tovrstne »zasluge« MC, ki z njim na volitvah kupujejo mačka v žaklju,  nujno in več kot potrebno. 

Poleg referendumskih »zaslug« MC pa je njegov domet širši. V pogledu reform političnega sistema je MC  velik zagovornik statusa quo - sedanjega proporcionalnega volilnega sistema. To ni slučaj, kajti to se povsem ujema z doktrino vrhovnega političnega arhitekta Milana Kučana, dejanskega blokatorja sprememb, za katerega bi bila vsaka radikalna sprememba nesprejemljiva, saj bi zanj in za njegovo opcijo, pomenila preveliko tveganje. To je potrdil z izjavo na TV v Pomurju, da sprememb volilnega sistema sploh ne potrebujemo. 

Brezimnost,  brezbarvnost – kandidat, ki si vsekakor ne zasluži mandata !

Pisanje in komentiranje Mira Cerarja »odlikujeta«  brezimnost in  brezbarvna »sistemskost«.  V javnih nastopih ob navedbi grehov nikoli ne pove grešnika. To imamo očitno Slovenci in slovenski mediji zelo radi. Anonimizacija torej že poteka, ne le v arhivih, ampak za nekatere tudi v javnem življenju.   

Splošna oznaka MC pa je, da je MC svojevrstna zmes - je kaviar levičar, ki hodi v cerkev. V cerkev pa  ne prihaja samo molit  ampak tudi predavat. V  svoje vrste ga vabijo župniki, saj za njih opravlja verbalno družbeno kritično ozaveščanje kristjanov. Po stilu jim dela konkurenco, po vsebini pa je njegova etika krepko zasidrana v materialni stvarnosti in v političnem inženirstvu Kučanovega klana, ki si neutrudno prizadeva za spremembe na način, da se v nobenem primeru ne bi kaj spremenilo.  Skratka gre mu za to, da stari monopoli, katerih del je  Miro Cerar sam,  ostanejo čim bolj nedotaknjeni !    

Miro Cerar je usposobljen za dosmrtnega kandidata, ne pa za predsednika vlade. Z velikansko medijsko prizanesljivostjo je postal idealni lik funkcionarja za vse čase in za vse režime. S svojo gostobesednostjo o »etiki«,  po eksekuciji, to je odstranitvi kritičnega vodje opozicije, zdaj umetno zapolnjuje novonastalo anemično politično praznino. Glede na to in  na prej naštete reference zato delamo za to, da do njegovega mandata ne bo prišlo. Če pa že bo, pa upamo, da  bo konec njegovega mandata sovpadal z izpustom iz zapora voditelja opozicije na Dobu.

Najbrž bo šele tedaj nastopil čas za pravo in pošteno politično tekmo, za poštene volitve  in za resnične spremembe, ne zgolj za moraliziranje o njih in na način, kot ga pooseblja Miro Cerar. Tak kot je, je Miro Cerar bolj primeren za kardinala, kot za predsednika vlade. Je garant tega, da se v Sloveniji ne bo nič spremenilo. Brez te garancije vsekakor MC ne bi bil medijsko privilegirana oseba. Brez medijev pa seveda privida njegove drugačnosti in izjemnosti nikoli ne bi bilo.  Zdaj je skrajni čas, da to izvedo tudi volivci.

Ljubljana, 23.06.2014                                   Vili Kovačič, državljan K.


REFERENDUM O ARHIVIH JE BIL IZGUBLJEN ŽE PRED LETOM IN POL

(odprto pismo Janezu Janši)

Referendum o arhivih je bil izgubljen leta 2013 v tistem trenutku, ko je stranka SDS podlegla »vsemogočnosti«  zlatega pravila in zanjo žrtvovala demokratični institut, to je referendum. To je bilo zelo kratkovidno in nenačelno početje. Zato mirno lahko rečemo, da je bil ta  REFERENDUM IZGUBLJEN ŽE PRED LETOM IN POL.

Nauk iz te zgodbe je: z demokracijo se ne kupčuje, kdor to počne, se mu to vrne kot bumerang. Tak rezultat je bil za mene pričakovan. Je pa bil referendum odličen test o tem kako deluje nova anti-referendumska zakonodaja. Ker se je po novi ureditvi zdel prag 343.000 glasov PROTI zakonu nedosegljiv, številni tudi niso prišli glasovat, ker je bila vdanost v neuspeh občutna. Prepričan sem, da bi bila udeležba brez kvoruma  zavrnitvenih glasov, bistveno večja in medijski pozivi na abstinenco manj učinkoviti.

Je pa bilo tudi vprašanje nekoliko zavajajoče, moji hčeri sta me z volišča klicali, kako naj se glasuje, če se z zaprtjem arhivov ne strinjaš. Veliko pa je bilo takih, ki so bili zmedeni ob diametralno nasprotnih trditvah v kampanji. O medijski ignoranci in anti-propagandi pa ne bi izgubljal besed.  

Referendum je dal lekcijo Janezu Janši in tistim, ki so nespametno politično tvegali in zanemarili druge teme, ki se tičejo demokracije. To pa so volilni sistem, pravica do ustave, in številne ovire na poti uveljavljana demokracije in odprave političnega  apartheida slovenskih državljanov. Seveda pa prenizka udeležba ne daje prav strankama NSi in SLS, ki sta ubrali kvazi sredinsko pozo in precej pripomogli k nizki udeležbi.

Da sem sodeloval v kampanji mi ni žal, ker drugače sploh ne  bi mogel ali smel povedati nekaterih skrbno varovanih stvari, ki so bile povedane mimo neposredne teme referenduma,  bilo pa je nujno, da glas o tem pride med ljudi.

Skratka, veliko je bilo truda, za negativen rezultat. Demokracija je draga zadeva, najdražja pa je kadar je ni. Le malo ljudi v Sloveniji se ukvarja z njo dolgoročno in s praktičnega vidika in s pogledom od spodaj navzgor.  Vsekakor pa  tisti redki, ki to počnemo, za navadno politično pamet  izpademo prej ko ne čudaki ali eksoti. Predvsem pa smo porinjeni daleč stran od vzvodov odločanja in vpliva.

Je pa neuspeh referenduma dober v eni stvari: upam, da bo dal vodilnim v strankah misliti, da ni vse taktika in da mora biti zadaj ustrezna strategija demokratičnih sprememb, ki jih zdaj zanemarjamo in  prelagamo na naslednje mandate in na nove generacije. 

Zato je zdaj na vrsti volilni sistem.  Na njem se lahko preizkusi  politična volja za spremembe, tudi takšne, ki imajo dolgoročen značaj ! Človek obrača, bog obrne, so rekli včasih. Danes ko si domišljamo, da smo pametnejši od naših prednikov, se moramo pokesati za nespamet lanskoletnega anti- referendumskega cunamija. Demokracija sicer še ni izgubljena, je pa zdaj še bolj krhka, ogrožena in načeta. Novi koraki so nujni.  S posvetovalnim  referendumom o volilnem sistemu, ki bi bil  hkrati s predčasnimi volitvami, bi dosegli več kot se danes zdi dosegljivo. »Videti je nemogoče, dokler tega ne storiš« je rekel  Mandela. Stranke se žal ukvarjate zgolj z mogočim, in potem nas »nemogoče«  vse skupaj  udari po glavi.   

Morda bo v strankah pomladnega spektra zdaj prišlo do premisleka, kaj je dobro za demokracijo in ljudi.  Vsekakor pa premislek o tem, kaj so uresničljivi predlogi. Nedemokratični pol, ki želi opozicijo ukiniti ali narediti zgolj po svoji podobi, je treba  potisniti na čistino odprtosti demokracije.

Civilna družba niso samo manifestacije  somišljenikov, je predvsem premislek s pogledom od spodaj navzgor. Tukaj je potrebno zagotoviti slišnost in odzivnost, strankarsko zapiranje v slonokoščeni stolp kolektivistične pameti ne vodi v napredek, pač pa zgolj v reprodukcijo elitizma, ki ne zaznava ključnih problemov.

Če bo rezultat referenduma pripomogel k odpiranju pomladnih strank, do »navadnih« državljanov in ljudi, ki imajo kaj povedati, ne pa v njihovo ignoranco, smo na srednji in dolgi rok pri odpiranju družbe zmagali državljani in Slovenija ne bo nujno zgolj propadala. Sicer bomo nadaljevali po poti - od zmage do zmage, do končnega poraza. Nasprotniki demokracije žal niso samo na levici.

Ljubljana, 8 junij 2014                                      

Vili Kovačič  - državljan K.

                                                     (udeleženec kampanje proti zapiranju arhivov)

Ps.: Vsekakor, pa glede noveliranega zakona ostane še ustavna presoja – pravica vedeti je z novelo zakona, nedvomno in nedvoumno grobo onemogočena in omejena !


SPOMENKA IN KUČAN – DVOJEC S KRMARJEM ALI BREZ?

Pred tednom sem objavil prispevek in vprašanje ob NEPOSTAVITVI SPOMINSKEGA OBELEŽJA V Jurovskem dolu, kjer je pokojni Ivan Kramberger 7.6.1992 padel pod kroglo atentatorja. Zdaj pa mu grozijo posmrtno, z odstranitvijo načrtovanega spominskega obeležja. Kako je to možno ?

Ob tem se seveda ponovno postavlja vprašanje: do kdaj bodo v Sloveniji rablji še kar naprej in vedno znova diktirali kako naj se spominjamo njihovih žrtev. Vprašanje ponovno naslavljam tudi na Milana Kučana, takratnega predsednika države, ki bi moral, zaradi atentata in po neupravičenem suspenzu Krambergerjeve stranke v dveh volilnih enotah, prekiniti volilno tekmo. Zakaj kot predsednik države ni upošteval Ustavnega sodišča in prestavil datum parlamentarnih volitev, pa tega nikoli ni storil. Javno ponavljam vprašanje zakaj tega ni storil !

Drugo  vprašanje enako relevantno pa je, zakaj je pokojni Ivan danes tako moteč za domnevnega »atentatorja«, in kdo ga v teh grožnjah  podpira ali pa te grožnje sprejema, kot nepomembne, za mnoge in očitno tudi za Spomenko brez pripombe in morda celo kot nevredne upoštevanja. Kajti sprejemanje groženj z nasiljem brez zavračanja le teh, je podpora tem grožnjam. In celo potrditev teze o Rotarju kot morilcu.  

Zakaj je Ivan moral umreti ?

Ob tem se namreč ne morem zadovoljiti z zelo lahkotno tezo  Spomenke, da namreč prav Rotarjevo nasprotovanje spomeniku, potrjuje, da ga je prav on  umoril in da je to potrdila posebna uradna preiskava, ki naj bi jo ustanovil Igor Bavčar. Igor Bavčar je trditev o posebni preiskavi že zanikal.

Zadnjič sem Spomenki postavil vprašanje: sveta preproščina: naivnost ali manipulacija ? Danes dodajam, da gre očitno za drugo: za lahkotno in prozorno manipulacijo ter seveda izmikanje vprašanju, ki razveljavlja  demokratični  lik in delo Milana Kučana osebno, ki ni ravnal, kot mu je naložilo Ustavno sodišče in tako kot je kot predsednik zaprisegel, da bo. Da bi to ugotovili,  poglejmo nekaj dejstev, zaradi katerih je Kramberger moral pasti, skratka gre za vprašanje o motivih za  njegov uboj.  

Pokojni Ivan Kramberger – dobrotnik iz Negove, v času 1990 do 1992 ni bil samo zelo oster kritik komunističnega režima, bil je hkrati neumoren glasnik ponižanih in razžaljenih, mnogih Slovencev in Slovenk in drugih državljanov, ki so tedaj začeli izgubljati delo in zaposlitve. Spomnimo se bankrota mariborskega gospodarstva. Prihajalo je do prvih stečajev in novih kršitev delavskih ekonomskih pravic. Ljudski politik kot je bil Kramberger je uperil srd v tiste, ki so obljubljali sestop z oblasti s katere niso potem nikoli sestopili. Kramberger je bil grožnja, da  postane lider ene najmočnejših parlamentarnih strank. Ankete so njegovi stranki kazale več kot 20 % podpore. Če bi se kampanja odvila do konca, pa bi verjetno njegova Delavsko socialna stranka zmagala.     

Zato v nasprotju s Spomenko Hribar, ki za uboj krivi pijanca, utemeljeno sklepam povsem drugače: da je bil Kramberger prva in skrbno načrtovana  žrtev slovenske tranzicije po  zasuku Slovenije v demokracijo. Da bi razumeli to trditev je treba pogledati, koga je Ivek ogrožal. Najbolj je ogrožal tedanjo SPD – stranko demokratične prenove, to je stranko današnjih social demokratov. Kajti če bi Kramberger ostal živ, SDP ne bi prišla v parlament ali pa bi komaj dosegla volilni prag. To pa seveda tudi pojasnjuje, da je Milan Kučan, ki je sicer dal zamrzniti člansko strankarsko izkaznico, ravnal tako kot je – protiustavno, nedemokratično in  nemoralno. Ne kot predsednik vseh državljanov pač pa kot uzurpator države in manipulator prve kategorije. Takrat je celo razvijal teorijo da ni ena, ampak, da je več resnic. Posledice te teorije čutimo še danes.

Stanje duha dopušča, da rablji diktirajo žrtvam

Naj ponovim: žal je, kot že rečeno, stanje duha  v Sloveniji danes takšno, da lahkotno dopuščamo, da domnevni morilci določajo na kakšen način se smemo državljani spominjati žrtev. Žrtev pa ni bil le Kramberger,  pač pa vsi državljani. Kajti s tem ubojem, je bil narejen prvi korak k ukinjanju demokracije. Na škodo vseh, pa prvi med enakimi, ki bi moral kot predsednik ščititi demokracijo, za  ne ukrepanje  ni nikdar odgovarjal, niti ga MEDIJI NISO POZVALI na odgovornost.

Če kdaj, bi morala Spomenka Milana K., namesto da ga brani, danes pozvati, da se državljanom opraviči, ker kot predsednik svoje dolžnosti ni opravil spodobno in pošteno.  Prav tako pa pogrešam njen poziv državnim organom, da se zganejo in preverijo ali so grožnje Petra Rotarja »uradnega« morilca Ivana Krambergerja resnične ali zgolj simbolične. Grožnje pa bi seveda - simbolične ali realne, v normalni nekomunistični državi morale dobiti epilog v sankcijah, ne pa v razumevajočih razlagah.   

Spomenka Hribar je sicer v repliki na moj zapis zapisala, da se z mano nima smisla pogovarjati. Sam točno vem zakaj, zato njeno tovrstno »neprijaznost« jemljem le na znanje in zgolj kot še eno izogibanje soočenju pred javnostjo. Kljub temu pa jo pozivam, da vsaj kar se Milana K. tiče, stori kar sem zapisal. Le tako bo dokazala, da ne vesla z njim  v istem čolnu. Kljub njenim zaščitniškim besedam, da je Milan K. naredil za osamosvojitev več kot vsi drugi. Ta fata morgana je splošno razširjena na »levici«. Zato velja pogledati v zgodovinske vire.

Resnici na ljubo pa je treba povedati še, da je Kučan v tistem prelomnem času soglašal z Miloševičem v zahtevi – vsi Srbi v eni državi, kar je vodilo v jugoslovansko bratomorno vojno, obenem pa je izjavljal, da odcepitev od Jugoslavije ni bila nikoli njegova intimna odločitev. Tovrstne »zasluge« pa so svetlobna leta stran, od državo tvornosti 11 k(a)ratnega Slovenca leta.  Spomenka, pozovi  Milana naj končno  Slovencem pogleda v oči, če že Miloševiču na sojenju v Haagu ni mogel.   

Pomagaj sopotniku v čolnu izpluti iz plitvine na kateri sta skupaj nasedla, vzemi krmilo v svoje roke, da Slovenija ne bo  večni ujetnik njegovega  ne izobraženega in nekompetentnega socialnega  »inženirstva«, katerega cilj je bil in je samo eden: oblast za vsako ceno in to predvsem, in če se le da,  brez učinkovite opozicije. Za  podvig, ki se pravkar dogaja, pa je seveda nujno izvesti nov nateg volivcev s satelitskimi strankami levice – od Cerarja, prek Šoltesa do Solidarnosti. O vsakem cvetu iz tega šopka, bomo še pisali na internetu. V režimskih medijih to seveda ne bo mogoče. Še najmanj pa na RTVSLO in v Delu. Kajti slej ko prej velja, kar sem že zapisal: kdor ima medije ima oblast, kdor ima v Sloveniji  RTV in Delo ima nadoblast.   

Ker je zdaj čas, ko ni več časa, oba v čolnu – Spomenko in Milana, pozivam na državotvornost in poravnavo odprtih računov. Teh pa je še kar nekaj. Če ljudje v zameno ne dobimo kaj uporabnega bo sledila prisilna poravnava. Na kocu pa bo stečaj in, ko bo narod spregledal, pride tudi začetek nove – nekomunistične, demokracije ! Enakih vatlov za vse, EN-VAT. Začnimo torej. Jaz bi začel kar pri volilnem sistemu, čeprav temu Milanova inženirska delavnica  nasprotuje ! Spomenka, srčno upam, da me boš uslišala in da bo Milan uslišal oba !!!

Lep pozdrav                                                                                                                

Vili Kovačič

Ljubljana 8 jun 2014

Pripis: Spomenka, oprosti ker sem te zlorabil, vedno ko se mi to zgodi, obžalujem da sem te premalo !

ING. ARHITEKT MILAN KUČAN DELA NA ČRNO, BREZ LICENCE

Novo družbeno inženirstvo predvsem na tako imenovani »levici« je postalo splošen pojav. Na slovenski politični sceni se pojavljajo 3-4 nove politične stranke. Čeprav gre v bistvu za eno samo, s ciljem, da sedanja opcija ostane na oblasti. Vse prihajajo iz javnomnenjskih laboratorijev socialnega ing. arhitekta Milana Kučana ali s posrednim blagoslovom njegovega štaba »znanstvenih« proučevalcev javnega mnenja. Da je temu res tako lahko sklepamo iz medijske pozornosti, ki jo ti uživajo zdaj. Afirmacija »dobrih starih časov«  in nostalgija po revolucionarnih »rešitvah« sta najbolj vidni v največjih medijih najbolj seveda na RTVSLO in v osrednjih dnevnikih.

Socializem v srcu – v glavah praznina, v podzavesti nevoščljivost 

Upamo sicer lahko, da se bo obujanje in slavljenje preteklosti in prestavljanje kamenja na Sabotinu po državnozborskih volitvah  poleglo, kajti poleg neumnosti je šlo tudi za nov predvolilni medijski manever, z  namenom pritegniti neopredeljene volivce. Namenjen je mlajšim generacijam, ki ne poznajo »dosežkov« socializma.  Mislim pa, da v njegove postulate niti avtorji sami ne verjamejo, ali celo niso nikoli verjeli, so pa prepričani  v sugestivno moč le teh na druge ljudi. Temu mirno lahko rečemo politična pedofilija, ki je postala nova propagandna panoga za pridobivanje mlade publike nevednežev ter neizobražene ali pol izobražene  mladine. V stari Grčiji in Rimu so jo označevali s pojmom drhal.

Na srečo v Sloveniji še živi generacija, ki pomni, da je socializem, temeljil na (ne)vedenju in ne-informiranih množicah. Cela generacija  je to izkusila na lastni koži. Ta bi se bila tem idejam danes sposobna racionalno upreti. Kar si sicer želim, nisem pa v to prepričan.  

Postavlja pa se vprašanje. Zakaj je socializem magnet, morda celo pisan Slovencem na kožo ?  V samem pojmu socializem, je vgrajen mehanizem, ki ugaja  človeški nevoščljivosti saj  pod parolo enakosti med ljudmi ukinja razlike, tekmovanje ter konkurenčnost, ki pa so bile in so še vedno za razvoj družbe nujne.   Ali če rečemo obratno: magnet socializma je v zanikanju naravnih dejavnikov  razvoja in potiskanje le teh  v območje nezavedne instinktivne  nevoščljivosti, ki je zajeta  v  slovenskem izreku  »naj sosedu koza crkne«. Prav ta obljuba enakosti je bila magija, ki je vzpodbujala tudi vstajništvo, ki  hlepi po socializmu, ne zaveda pa se,  da socializem pade na treh točkah; najprej pri vprašanju svobode in demokracije, drugič pri vprašanju ekonomije in tretjič ob zakrivanju neuspehov in nečastne lastne zgodovine.

Nismo imeli F.A. Hayeka pač pa Edvarda Kardelja

Friederich August  Hayek, eden najbolj kompetentnih in kompleksnih proučevalcev razvoja sodobnih družb in predvsem  20 stoletja, katerega  napovedi za 20 stoletje  so se s koncem socializma uresničile, je napisal med drugim dve  knjigi. Navedel bom le njuna zelo povedna naslova: prvi  je  »Pot v hlapčevstvo«  (s podnaslovom »socialistom vseh strank«), drugi naslov je »Usodna  domišljavost« . Ne glede na zgodnji čas nastanka obeh knjig, sta obe še danes zelo aktualni, ne le v Evropi. Še bolj sta aktualni v zmedeni Sloveniji.

Hayek se je, v diametralnem nasprotju z Marxom in Engelsom, da ne govorimo o Leninu, zelo jasno in ostro zavedal pomanjkljivosti človeškega razuma in omejenosti  znanja in meja spoznanja. Na tej osnovi je v svoji temeljni knjigi Ustava za svobodo podal predloge in principe organiziranja družbe. Nasproti revoluciji in reakcionarnem marksističnemu  kreacionizmu (11 teza o Feuerbachu:  Filozofi so svet samo različno interpretirali; gre pa zato, da ga spremenimo.) je postavil evolucijo, spontanost, tradicijo in samo korekcijo na osnovi prilagajanja ekonomije gospodarskim ciklom ter pomen inovativnosti in izjemno vlogo  samostojnih in ekonomsko neodvisnih posameznikov v svobodni družbi. Skratka, gre za popolnoma nasproten koncept, kot ga predstavlja reakcionarna vera današnjih nadobudnih kolektivistov – eko in drugih socialistov  in Solidarnosti. 

Žal v Sloveniji nismo imeli F.A. Hayeka pač pa Edvarda Kardelja. Enako žal nismo imeli De Gaula ampak Josipa Broza Tita ter Kidriča in Mačka. In še bi lahko našteval. Skratka imeli smo zgolj v Stalinovi doktrini in praksi odlično izobražene učence med katerimi se je najbolj odlikoval  prvi med njimi, Josip Broz. Za mnoge usodno se  je odlikoval zlasti s tem, da je s svojimi pisnimi karakteristikami za Kominterno  pošiljal v smrt svoje soborce in tovariše. Pod njegovim »spretnim ovaduškim peresom« je padlo cca 800 jugo komunistov, ki so se šolali v Moskvi. Že samo to dejstvo mu v celoti jemlje vso preteklo in današnjo legitimnost resničnega ljudskega voditelja. Zato ni čudno, da se je kmalu razvil v tirana prve kategorije, ki mu je bil s kultom osebnosti podarjen na pol božji status in mu zato ni bilo sveto ničesar, kadar bi s tem odstranil tiste, ki so na njegovo božansko podobo gledali drugače in so njemu in njegovim podanikom kdaj pa kdaj  nastavili zrcalo, ki je kazalo na njegovo človeško domišljavost, človeško pokvarjenost, neizmeren pohlep in samoohranitveni nagon. Za te hude trditve obstajajo dokumenti, knjige in pričevanja, ki pa v zgodovinskih prispevkih vodilnih medijev, ne morejo dobiti prostora. Na RTVSLO raje pitajo ljudstvo z ničevostmi bulvarskega tipa in intervjuji z zgodovinarji, ki si še danes ne upajo povedati resnice.  

Enakost kot ideja, ki vleče

Ideja enakosti je magnet, ki vleče že tisočletja. Je močnejša od ideje o enakopravnosti in ideje o človekovih pravicah. Kardelj in slovenski komunisti so jo zakamuflirali v latovščino samoupravnega socializma in delegatskega sistema. Kljub temu je ostala privlačna in popularna tudi danes. Navzlic zapletenemu in  nerazumljivemu načinu   govora, lahko rečemo, da je bil Kardelj največji populist, s tem, ko mu je uspelo diktaturo proletariata – partije in vladavino ozke klike moskovskih kolaborantov, strpati v embalažni okvir kontradiktornega samoupravnega in na videz demokratičnega socializma. V njem so  bile ljudem dopuščene zgolj drobtine odločanja, medtem ko so voditelji na oblasti veseljačili in uživali blagodati posedovanja absolutne oblasti. Pa celo te drobtine so temeljile zgolj  na strateški legi in velikanski zahodni strateški finančni pomoči balkanski Jugoslaviji, ki je ekvilibrirala med Vzhodnim  in Zahodnim blokom.  

Milan K. naj si pridobi licenco in naj neha delati na črno !

Danes vemo, da je embalaža počila, vendar je njena privlačnost očitno nepremagljiva, kajti danes v Sloveniji povsem resni in spoštovanja vredni ljudje poučujejo mladino  o tem sistemu kot novi alternativi za Slovenijo in se ponovno navdušujejo nad lepoto utopične reakcionarne ideje. Guruji tovrstnega intelektualizma izhajajo iz strankarskega inkubatorja iz kroga Foruma 21 in Zveze borcev. Mimogrede: v slednji je nedavno vajeti prevzel trojanski konj slovenske pomladne politike, nekoč obrambni minister SLS, danes pa predsednik zveze borcev za vrednote NOB Tit Turnšek.  

Ne glede na nekredibilnost teh akterjev, je treba reči da nobena resna razprava o idejah ne more temeljiti na  privlačnosti ideje kot take, pač pa na proučitvi njenih realnih učinkov in predpostavk  njenega delovanja. Vse drugo je lahko le zavajanje in površna manipulacija. 

Blokada sprememb volilnega sistema !

Inž. arhitekt Milan Kučan je glavni krajinski arhitekt tudi pri blokadah sprememb volilnega sistema.  Več kot očitno je, da vladne stranke brezglavo bežijo na predčasne volitve tudi zato, da  se s tem zvito izognejo spremembi volilnega sistema. Izgovor je, da ni časa. To je povsem NEODGOVORNO POČETJE. V Italiji so volilni sistem spremenili v 3 tednih.

Milan Kučan je bil na obisku v vladni palači 1.maja več kot 5 ur (od 15:30 do 20:40). Tudi sicer večkrat na vladi pozabi dežnik in to izkoristi za ponovni  obisk. Očitno je odstop premierke produkt njegovega zadnjega dolgega obiska. Kalkulacija iz njegovega štaba je jasna. Treba je pohiteti - nov volilni sistem bi bil namreč za vladajoče preveliko tveganje, posebno še, če bi ta  omogočil vsaj delen vdor v parlament navadnim državljanom mimo strankarskih list.

Sicer pa to terja nekoliko daljšo razpravo na katero pa očitno inženir Milan K. ni pripravljen. Meni osebno je izjavil, da nima denarja, ne ljudi za to. Tudi nima prave izobrazbe in licence, še manj ima mandat volivcev. Zato ponavljam za podpredsednikom SD g. Dejanom Židanom, naj si jo pridobi z volitvami.  Naj gre Milan K. in njegov ožji krog sam na volitve, namesto, da ustvarjajo zgolj nove instantne – oziroma nove in nove inkasantske politične stranke.

 19. maj 2014                                                                                   Vili Kovačič

KAJ HOČEMO S SPREMEMBO  VOLILNEGA SISTEMA

(veliko poklicanih – malo izvoljenih ! )

Noben volilni sistem ni idealen, izbiramo lahko le med boljšimi in slabšimi v danih razmerah. Boljši je tisti volilni sistem, ki omogoča neposrednejši vpliv volivca na izvolitev poslancev.  To je nesporno, vendar tu so važne podrobnosti.  Pomembno pa je  da poznamo nekaj okvirnih podatkov. Volimo 90 poslancev, 2 poslanca sta rezervirana za narodni skupnosti.  Ostane torej problem na kakšen način  izvoliti 88 poslancev.

Problem, da se v Sloveniji nič ne premakne, je posledica diametralno nasprotnih predlogov, na eni strani dosedanjega proporcionalnega za katerega se predlagajo zgolj kozmetične korekture  (preferenčni glas in dvig praga) in dvokrožnega večinskega sistema, ki je sicer velika sprememba v smeri večjega vpliva volivcev, prinaša pa določeno polarizacijo parlamenta na zmagovalce in poražence.  

Zato se ponuja realno dosegljiv kompromis, ki ga bo težko zavrniti v imenu ohranjanja statusa quo. Sedanja stoječa voda je dovolj kalna, da jo je treba očistiti in je treba storiti korak naprej in to že do naslednjih volitev. To bi bil lahko skupen projekt odhajajočih poslancev obeh polov parlamenta. S tem bi se poslanci zapisali v zgodovino kot poslanci, ki so do sedaj edini zmogli narediti zgodovinsko  spremembo 25 let starega, vendar že takrat mišljenega kot začasnega,  volilnega sistema. Vendar se kljub kritikam in nezadovoljstvu ni zgodilo nič. V sosednji Italiji so volilni   sistem korenito spremenili v 3 tednih in prava katastrofa je, da ga pri nas nismo zmogli v 25 letih, v zadnjem času pa že eno leto stopicamo na mestu.

Predlog ZDUS, ki je zadaj že v postopku je kombinirani  volilni sistem po nemškem vzorcu. Bistvo tega je:

  • poslanec se voli in izvoli na nivoju volilnega okraja, teh okrajev bi bilo 44. Sedanjih 88 okrajev  bi združili po dva skupaj, da bi tako dobili 44 izvolilnih okrajev, v okviru katerih bi izvolili 88 poslancev saj bi v vsakem od 44 okrajev volivec oddal dve glasovnici :
  • z eno glasovnico bi oddal glas  stranki (kandidatu na strankarski listi)
  • z drugo glasovnico bi oddal glas posamezniku (kandidatu na listi posameznikov)
  • vsak volilni okraj dobi 2 poslanca, v sedanjem sistemu je 18 okrajev, ki nimajo nobenega poslanca.

Predlog združuje dobre elemente obeh sistemov: proporcionalnega in večinskega. Nobeden ne prevlada in predpostavlja se, da bi odpravil sedanjo koalicijsko opozicijsko polarizacijo saj bi v parlament omogočil vstop neodvisnim kandidatom izven strankarskih list. Ti bi bili lahko učinkovita prepreka delovanju (pre)glasovalnega stroja, ki smo mu zdaj priča. Delale bi se projektne  ne pa zgolj vladne ali opozicijske koalicije. Vsak pomembnejši zakon bi bil projekt za katerega večina ne bi bila odvisna od porekla predlagatelja ampak kvalitete samega zakona. 

Je pa seveda treba narediti določene korekture v smeri zagotovitve dostopnosti do kandidiranja tako, da brez vsakih pogojev, lahko kandidira vsak državljan s podpisi 50 državljanov. Druga korektura bi bila, da se ukine 2 krog pri izvolitvi posameznikov, tako da se drugi krog izvede le pogojno, če je razlika med prvima dvema kandidatoma manjša od 25 %. Podoben  sistem je v Franciji.

Sedanji sistem strankarskih - nacionalnih list reproducira strankokracijo in povsem onemogoča državljanske oziroma neodvisne kandidate.  Zato v 25 letih ni bil izvoljen še noben kandidat izven strankarskih list.

Volitve so najpomembnejši akt demokracije, z njimi volimo ljudi, ki bodo odločali o pogojih našega življenja. Od njih je in bo odvisna naša sedanjost in bodočnost. Do tega ne smemo biti indiferentni. Zahtevajmo korenito spremembo, ne zgolj lepotne popravke volilnega sistema in zahtevajmo konec ohranjanja brezplodnega statusa quo.

Lep pozdrav,  

Ljubljana, 1 maj 2014                                                     Vili Kovačič


NAŠ TIGR namesto NAŠ TITO !

(pred praznikom upora)
Meseca april in maj sta zaznamovana s simboli 2 svetovne vojne. Med njimi v Sloveniji najbolj izstopa provokativni napis NAŠ TITO na Sabotinu. Žal je ta napis počastitev kulta človeka, ki je uničil organizacijo TIGR torej  prave primorske domoljube in prve borce proti fašizmu v Evropi. Ta napis je še en v vrsti pohabljanja zgodovinskega spomina, s čemer se  skuša mladim predstaviti odpor s pomočjo tistega, ki je ta odpor uničil in  izničil iz zgodovinskega spomina Slovencev. To je moralno zavržno dejanje. Bolj sprevržene geste si ni mogoče zamisliti. Ampak v Sloveniji je vse mogoče, ker smo -  odkar je Milan Kučan oznanil, da ni ena, ampak je več resnic, stvari začeli postavljati na glavo. Tudi spomenike in simbole.

Resnični dan upora je 13 maj, ne 27 april

Primorski  TIGR ovci, svečeniki svetega Pavla in mnogi duhovniki Čedermaci so simbol odpora primorskih Slovencev proti fašizmu skozi desetletja po prvi svetovni vojni do konca druge svetovne vojne. Žal pa danes ekstremistični ideologi na Primorskem poveličujejo človeka in simbole, ki so ta odpor zaničevali in uničili. Dan slovenskega upora bi moral biti 13. maj, saj so tega dne leta 1941 prvo bitko z okupatorjem vodili Tigrovci na Mali gori pri Ribnici. Žal smo prvo slovesnost na ta zgodovinski dogodek smeli praznovati šele leta 2007. Namesto tega  pa vseskozi praznujemo 27 april, ko je bila ustanovljena  PIF – protiimperialistična fronta. Koga so tedaj imeli komunisti za imperialiste pa vemo: Američane in Angleže. To je bil čas ko sta Hitler in Stalin v medsebojnem zavezništvu zavojevala Evropo. Edini, ki se je že dolgo pred tem dvignil v upor proti fašizmu, je bil TIGR.
Napis NAŠ TIGR namesto NAŠ TITO bi zgodovinsko postavil stvari na svoje mesto, namesto, da vsako leto gledamo reprize velike zgodovinske potvorbe. Primorske puntarje zato dobronamerno pozivam, da zaščitijo čast primorskega proti fašizma, ki je bil edinstven v vsej Evropi, tako po načinu boja kot po času trajanja.  Igor Lukšič predsednik stranke  SD pa naj se Primorcem opraviči za žaljive izjave, ko je TIGR-ovce pred leti označil za teroriste. Čeprav nasledniki stranke, ki je monopolizirala odpor proti okupatorju o tem sploh nimajo moralne pravice govoriti.

Prisega Stalinu je zamolčana državna skrivnost

In še nekaj je ob Titovem napisu  treba izpostaviti, kar povsem dezavuira  Sabotinski simbol. Nikoli in nikjer v zvezi s Titom ni omenjena zaprisega Stalinu, ko so Titovi borci - prva proletarska brigada 21 decembra 1941 v Bosanski  vasi Rudo svečano zaprisegli Stalinu kot voditelju svetovnega proletariata. Ta dogodek smo potem  kot rojstni dan JNA po vojni praznovali še 50 let. Že mnogo  prej, sredi leta 1940, še v času veljave pakta kolaboracije med Hitlerjem in Stalinom pa je delegacija Društva prijateljev SZ na predlog Borisa Kidriča 21 decembra 1940 – torej na Stalinov rojstni dan, v Beogradu veleposlaniku SZ  izročila podpise o pristopu k Društvu in darilno pismo s prošnjo, da ju skupaj s pozdravi izroči tovarišu Stalinu.
To sta tedaj še posebej ostro obsodila Lojze Ude in izjemna komunistka Angela Vode, ki je za to svoje stališče pred partijo plačala nečloveško ceno (njen križev pot je popisan v knjigi Skriti spomin Angele Vode). Izstopa pa še eno dejstvo. 28.decembra 1948, celih 6 mesecev po znameniti resoluciji Informbiroja, je Tito – zopet na rojstni dan Stalina, na naslovni strani časopisa Borba objavil članek, v katerem se je poklonil velikemu Stalinu ter mu zaželel vse dobro. 
Kot vidimo so bile zaprisege »velikemu« Stalinu obvezen rojstno dnevni ritual vodilnih slovenskih komunistov in samega Tita. Osebe torej, ki nam danes »sveti«  na gori Sabotin. Pri tem pa se povsem pozablja na avtohtoni in iskreni odpor Tigrovcev »navadnih« primorskih partizanov in številnih Čedermacev, brez katerih Primorski Slovenci ne bi mogli obstati. O tem bi lahko kaj povedal pisatelj Boris Pahor , zgovorna pa je knjiga Partija in Tigrovci Tatjane Rejec. 
Spoštovani Primorci, spoštujmo najprej sebe in svojo zgodovino. Dokler tega ne bomo sposobni ne pričakujmo od drugih, da nas bodo spoštovali. Zelo neprimerno je, da v imenu ideologije in utrjevanja sedanje oblasti na to pozabimo in malikujemo človeka  v imenu zmage katerega so padli najboljši primorski rodoljubi.
Čisto malo je potrebno storiti, da se stvar popravi, zamenjati je treba le dve črki tega svetlečega napisa. NAŠ TIGR namesto naš TITO ! S tem boste, dragi Primorci,  tudi sosedom Italijanom pokazali in dokazali, da Slovenci znamo spoštovati in ceniti svoje ljudi, ki so se na svoji zemlji 2 desetletji in pol, z orožjem in besedo borili in premagali fašizem.

Tito kot simbol na »boljše« čase, ki jih ni bilo

Nekateri govorijo o zlatih časih socializma. Za ovržbo te teze bi potrebovali več besed, tukaj pa samo na kratko. Časi so bili zelo trdi, vendar smo  postopno  napredovali, čeprav smo zaostanek za sosedi Avstrijci povečevali na zmanjševali. To pa na račun ekonomije, ki ni bila sposobna sama sebe vzdrževati.  Treba pa je poznati nekaj ekonomske zgodovine, preden  promoviramo radosti  ”najboljšega sistema na svetu”, kot smo mu včasih rekli.  Vsekakor pa  se velja  spomniti na sledeče, saj smo imeli:
  • več kot 100 miljardno “strateško” ameriško pomoč Jugoslaviji v 40 letih, Jugoslavija je od zahoda dobila več ekonomske pomoči kot po Marshalovem planu Nemčij;
  • poleg 8 urnega šihta in delovnih sobot, par nepar za vožnje z avtomobilom tudi policijske preglede na mejah in nepozabne  devizne pologe za izhod iz države; 
  • armado 2 milijonov nezaposlenih na začasnem delu v tujini.  Še pomisliti ne smem, kako bi ti ljudje ostali brez dela doma v Jugoslaviji. Odšli so najboljši, od tega Slovencev preko 250.000. Sprva so jih na meji streljali, potem so izračunali, da se jih da izkoristiti;
  • imeli smo prilive zdomcev za financiranje bankrotiranega gospodarstva in menjalnim tečajem v veliko škodo zdomcev;
  • nemške reparacije, iz katerih je zrasla kakšna tovarna, še več pa jih je poniknilo v investicijskem bankrotu, ljudje – državljani, posamezniki pa smo se za reparacije obrisali pod nosom;
  • 20 milijardni dolarski zunanji  dolg.  Obračunanih, ne plačljivih obresti je bilo za cca 85 milijard dolarjev. Odplačali nismo namreč niti centa dolga;
  • imeli smo številne propadle projekte milijardnih velikosti, kot je danes TEŠ6 in je bil nekoč EKK Velenje;
  • in imeli smo 4 najmočnejšo armado na svetu, ki je na koncu v svoji agoniji sanjala o super soničnem avionu;
  • na koncu pa smo imeli še 2000 odstotno hiperinflacijo in 4 metre dolge menice, ki so si jih tiskala podjetja kar sama. Skratka imeli smo številne neznane tiskarne denarja, ne samo eno -  na znanem beograjskem Topčideru;
  • podeljenih je bilo 6 milijonov medalj za udarnike socialističnega dela;
  • kriminala ni bilo, ker ga ni bilo v medijih. Celo zdravniških napak ni bilo, ker niso prišle v medije;
  • imeli smo člen 133, ki ga nekateri mediji za nekatere teme in nekatere pisce prakticirajo še danes.
Država je tudi zaradi  »najboljšega sistema na svetu« končala v bratomorni vojni. Skratka imeli smo boljše čase. In peli smo : lepo je v naši domovini biti mlad. Saj smo tudi res bili mladi.  In povsem neobveščeni. Neinformiranost je pogoj za srečo. Čeprav ta ne more trajati večno, kot smo mislili, da bo.
Zato je danes še kako pomembno, da se glede napisa na Sabotinu zedinimo: napis si zasluži NAŠ TIGR ne pa nekdo, ki je s tujim denarjem polnil  žepe sebi in svojim pajdašem. Tigrovci so pravo nasprotje tega in so zgled. Zato si zaslužijo velikanski napis oni, ne pa tisti, ki je uničeval primorske rodoljube - v imenu svoje absolutne moči in nenasitnega pohlepa po oblasti. Tito ni simbol boljših časov, ker jih enostavno ni bilo. So samo mit, ki je prikladen za indoktrinacijo naše današnje neuke mladine. Zato si na Sabotinu ne zasluži niti table. Zaslužijo pa si napis Tigrovci in vsi primorski rodoljubi, ki so bili do leta 2007 povsem prezrti in zavestno zamolčani. 
  
Ljubljana,19 april 2014                                         Vili Kovačič


ODMEVI, KI SO POKAZALI, DA SE S TITOM TURNŠKOM SPRAVA ODDALJUJE

Odziv na  Odmeve  3.04.2014 (http://4d.rtvslo.si/arhiv/odmevi/174269327  od 16 minute dalje) !

G. Bobovnik je v Odmevih,  mislim da čvrsto in v okvirih tega kar je v Sloveniji sploh možno, kolikor toliko "objektivno", vodil soočenje Tita Turnška in Petra Sušnika - ob odkritju spomenika domobrancem v Grahovem. Le nekoliko preveč mrko in jezno je gledal. Sam mislim, da je to stanje pač treba gledati manj »strogo«, bolj kot usodno danost navidezne slovenske postkomunistične tranzicije. Je pa to soočenje vsekakor prilika, da se pove še marsikaj, kar je bilo doslej namenoma zamolčano.

Letos, koncem aprila namreč lahko pričakujemo nove manifestacije v čast in slavo propadlega soc-komunizma v Stožicah. Pričakujem, da bo častni gost tega večera 11 k(a)ratni Slovenec leta Milan Kučan.  Ko sem bil pred tednom dni pri njem na Forumu 21 sta Mitja Klavora in Tit Turnšek to manifestacijo že napovedala. Ali  bo to uvertura v ponovno (celo uradno) uporabo starih simbolov - rdeče zvezde in obledelega srpa in kladiva, bomo šele videli ? Vsekakor pa velja  na Bobovnikove TV Odmeve in Izjavo nove Združene (žal ekstremno ideološke in revanšistične) levice dodati nekaj besed:

Dokler bodo na čelu ZB Tit Turnšek in podobni, v Sloveniji ne bo sprave. On je še manj kredibilen od Stanovnika. Tit se mora očitno stalno dokazovati novemu delodajalcu.  Kdo je Mitja Klavora ne bom razlagal. Ljudje, kot je Tit, ki je leta 1988 v medijih zatajil lastnega očeta, pa so  manj znani, ker so bili bolj prikriti in na večih funkcijah hkrati. S “trojanskim” značajem so  po nalogu šefov uporabni za vsakršen režim in specialne naloge v njem. To pa je za Slovenijo najbolj razdiralno početje.

Tranzicija je polna prevar navideznih demokratov, ljudi ki so demokracijo samo hlinili, svoje bistvo pa prikrivali. Turnšek je eden izmed njih.  Od začetka - od leta 1988, je izvajal Kučanov načrt onesposabljanja nastajajoče opozicije in kasneje nastalega DEMOS-a. Mnogo škode je naredil. Tisti čas je Turnšek kričal gesla proti Kučanu – "Kučan konvertit, Kučan boljševik". Kot vidimo zdaj, je bilo pri Turnšku  to zgolj dimna zavesa za  prikrivanje njegove izvorne identitete.

Podobno in usodno nas je prevaral Milan Kučan sam, na volitvah leta 1990, ko je zelo uspešno skrival dejstvo, da je bil tajni sodelavec KOS-a, to je kontraobveščevalne službe JNA-s kodnim imenom Plavi. Izgleda, da imamo z modrookimi probleme.  Če bi tedaj to volivci vedeli, ga sto tisoči seveda nikoli ne bi izvolili. Krivi pa so seveda mediji, ki ga o tem niso niti spraševali. Niti ga ne sprašujejo danes.

Ampak vrnimo se k Turnšku. Z namenom razbijanja opozicije je Turnšek “emigriral” v SLS in celo postal (če se ne motim) minister za obrambo in dvakrat veleposlanik - na predlog Milana Kučana.  Na ta način je Kučan ustvarjal njemu lastne »žlahtne« opozicijske stranke. Ta recept naj bi bil  uspešno sredstvo za obvladovanje opozicije, ki je sicer formalno tedaj niso mogli več ukiniti. Že v poznih 80 letih pa je prek svojih ljudi prevzemal  nadzor nad ustanovami in pomembnimi podjetji. Tako podjetje je bilo tudi Iskra Delta, ki pa je tedaj po zaslugi njenega ustanovitelja direktorja Janeza Škrubeja, povsem nepredvideno in za tisti čas nepredstavljivo, povsem ušla izpod partijskega nadzora.  Sam  sem bil v 80 letih Turnškov podrejeni v Iskri Delti. Čemu je Turnšek prišel v Delto in kdo ga je vodstvu priporočil, da so ga  vzeli v službo, bi bilo zelo zanimivo izvedeti. Je pa zanimivo, da naj bi  pod Zemljaričem kot šefom IS RS Slovenije, ob koncu Iskre Delte, vajeti dobil v roke Kučanov kolega in sotrudnik Janez Kocjančič. To navajam samo mimogrede, kot opozorilo tistim naivnežem, ki so še danes sveto in trdno prepričani, da se je Milan Kučan vseskozi ukvarjal s »čisto« politiko, danes pa, da samo uživa zasluženo dvojno pokojnino in se ukvarja s pleskarstvom.       

Pri gledanju Bobovnikovega prispevka v Odmevih  me je celo prijela  skušnjava, da se sam udeležim odkritja v Grahovem. Kajti osnova javnega delovanja mora biti (prav obratno kot pri društvu Igorja Šoltesa Verjamem) Pravica vedeti – ne dolžnost verjeti !  Se pa ob takih soočenjih postavlja vprašanje: kdaj, končno, bomo začeli razmišljati izven lastne kože in bomo priznali dostojanstvo in pravico drugim. Tit Turnšek žal tega v Odmevih ni zmogel, saj ni bil sposoben  minimalnega pogovora, čeprav je imel v Petru Sušniku  nasproti dovolj korektnega in dostojnega sogovornika.  

Je pa v Odmevih nekaj zelo pomembnega manjkalo ! Gre za dejstva o kolaboraciji na Turnškovi – partizansko komunistični strani, kar bi  Tit Turnšek moral poznati in priznati. Naj naštejem nekaj teh zamolčanih stvari. Zelo pomembna, vendar skoraj nikoli omenjena je zaprisega Stalinu, ko je prva proletarska brigada 21 decembra 1941 v Bosanski  vasi Rudo svečano zaprisegla Stalinu kot voditelju svetovnega proletariata. Ta dogodek smo potem  kot rojstni dan JNA po vojni praznovali še 50 let. Podoben obred pa so slovenski partizani imeli že poleti, 27.julija julija  1941, ko je pred Tomom Brejcem  kamniški odred prisegal partiji in ljudstvu. Še prej, sredi leta 1940, še v času veljave pakta kolaboracije med Hitlerjem in Stalinom, je delegacija Društva prijateljev SZ na predlog Borisa Kidriča 21 decembra 1940 – torej na Stalinov rojstni dan, obiskala sovjetskega veleposlanika v Beogradu in mu izročila skrinjico s podpisi o pristopu k Društvu in darilno pismo s prošnjo, da ju skupaj s pozdravi izroči tovarišu Stalinu. To sta tedaj še posebej ostro obsodila Lojze Ude in izjemna komunistka Angela Vode, ki je za to svoje stališče pred partijo plačala nečloveško ceno (njen križev pot je popisan v knjigi Skriti spomin Angele Vode). Izstopa pa še eno dejstvo. 28.decembra 1948, celih 6 mesecev po resoluciji Informbiroja,   je Tito – zopet na rojstni dan Stalina, na naslovni strani časopisa Borba objavil članek, v katerem se je poklonil velikemu Stalinu ter mu zaželel vse dobro.  Kot vidimo so bile zaprisege »velikemu« Stalinu obvezen rojstno dnevni ritual slovenskih komunistov in celo samega Tita.

Toliko v opombo Titu Turnšku. Ko govori o zaprisegah, mu zato priporočam, naj se bolj razgleda po zgodovini in pogleda  čez  plot svoje ideološke pristranosti in ekskluzivizma. Isto velja za  njegova dva politična šefa: Stanovnika in Kučana. Boljši in bolj pošten pogled na zgodovino je potreben, da se ugotovi, da ni šlo edinole za nesprejemljivo – čeprav izsiljeno, kolaboracijo z Nemci na domobranski strani, pač pa tudi za prav tako nesprejemljivo, vendar povsem prostovoljno, kolaboracijo komunistov s Stalinom na drugi strani. Zanikanje slednjega je največja ovira k današnji spravi in medsebojnemu priznanju človekovega dostojanstva in pravice do groba in spomina.  Postavitev Tita Turnška, kot tudi postavitev Mitje Klavore na vrh ZB, pa kaže na to, da je  v ZB velik kadrovski primanjkljaj, saj očitno ne zmorejo ponuditi poštenih in kompetentnih sogovornikov drugi strani. Sicer pa jih do zdaj še nikoli niso.

Ideološka podlaga sovraštva na komunistični strani in neizmeren pohlep po oblasti za vsako ceno – kar se danes spet ponavlja,  so pripeljali do okrutnega zločina v Grahovem, ko so žrtve - žive in ranjene ljudi zmetali v ogenj. Ob tem je vsakega normalnega človeka strah in groza. Sicer pa je pesnik Balantič to preroško upesnil v pesmih »Agonija Ljubezni« in »V ognju groze plapolam«.

Najvažnejše je priznanje dostojanstva vsem. Od Turnška, glede na njegov historiat, seveda dostojanstva ne pričakujem, pričakujem pa, da bo kot predsednik organizacije, ki si po nazivu sodeč prizadeva gojiti vrednote NOB, pravico do dostojanstva  in spomina, priznal tudi drugim. Saj je to tudi njena vrednota ? V nasprotnem je vprašljiv moralni status te organizacije same in države kot celote. Ta je dolžna brez fige v žepu spoštovati mednarodne pogodbe, ki jo zavezujejo k spoštovanju človekovih pravic in dostojanstva, v kar spada tudi pravica do groba in spomina vsakogar. Da o sočutju do desetletja zamolčanih žrtev in njihovih utišanih svojcev  ne govorimo. Namesto tega pa smo in bomo priče novemu napuhu naslednikov starega in prisklednikov novega režima, kar izničuje veličino boja partizanskih borcev za svobodo.  

Domovina in zgodovina nista last v vojni zmagovite strani. Domovina je ena in vsem dodeljena ! Pravico do nje imajo ne samo današnji Turnškovi in Kučanovi ideološki in politični somišljeniki pač pa prav tako njihovi nasprotniki !

Še pred desetletjem in pol je g. Turnšek oznanjal povsem druge stvari. Zdaj oznanja njim nasprotne, kakor mu nanese in kakor mu znese. Zgodovina ni jedilnik iz katerega vzamemo samo sebi okusne jedi. Zato g. Turnšek bodite vsaj na dostojnem nivoju že doseženega - na  nivoju priznanja konkretnih laži in potvorb, ki jih je, čeprav silno težko, po dolgih desetletjih, vendarle priznal celo vaš predhodnik na čelu ZB Janez Stanovnik.

Lep pozdrav     Vili Kovačič  - vstajnik in državljan K.  

Pripis: Navadni  partizani so se mnogokrat  pritoževali, da se partizanstvu neupravičeno pripisuje odgovornost za zločine. No, na novem spomeniku v Grahovem so zdaj pravilno - menda prvič,  kot odgovorne napisali prave akterje - komuniste.  To  mnogo bolj ustreza resnici. Z identifikacijo komunistov kot odgovornih za zločin, je  partizanom s tem spomenikom krivica odpravljena. To bi bila idealna prilika, da borci sežejo v roke domobrancem.  Bil bi to lahko prvi korak k spravi. Konec koncev so se močnejši dolžni skloniti k šibkejšim. Žal pa bo očitno spet prevladala neznanska in za vse nas tako usodna domišljavost komunistične strani.  

Prav temu je služil film o ekstremizmih in nasilju, ki sem ga videl na Kučanovem Forumu 21. Kot veljalo za bivše stare komuniste, velja danes  tudi za Milana Kučana ter za vodstvo ZB in Tita Turnška: DIVIDE ET IMPERA. Razdeljeni narod je lažje obvladljiv. Glede na moč in popularnost, ki jo imata oba gospoda v medijih, ne gre  dvomiti, da bo propagandni film Erika Valenčiča na široko populariziran.Vsekakor pa bo Valenčič dobil Prešernovo nagrado, kot je bilo na  forumu 21  tudi predlagano !

SPOROČILO KANDIDATOM IN PODPORNIKOM

Spoštovani potencialni kandidati in sotrudniki za EU volitve in vsi, ki sem vas prosil za pomoč v ljudeh – kandidatih in ste pomagali finančno, ali pa ste dali samo informacije za to stvar!

Spodobi se  in primerno je, da Vam kot predlagatelj liste za EU volitve DavkoPlacevalciSeNeDamo sporočim: ODSTOPAM od predlagateljstva te liste. Posvetil se bom, oziroma bom nadaljeval z drugimi temami, ki so pomembne, vendar so medijsko povsem podhranjene in iz zavesti ljudi odstranjene. Tudi civilne iniciative so jih izgubile iz spomina oziroma jih še niso zaznale za svoje prioritete. Inkubacijska doba zavedanja v civilni družbi in pri vstajnikih pa je zelo dolga.  Trenutno so nam pomembna tri področja:

- politični apartheid državljanov, kamor spada ustavna presoja načina zbiranja podpisov za volitve in referendume pred državnimi uradniki na UE;

- nov, alternativni volilni sistem.  Gre za načela za korenito spremembo monopolnega volilnega sistema in

- ob vsem drugem, če bo možnost, spremljanje projekta TEŠ-6, katerega zgodba še ni končana.  

Razlog za odstop od predvolilnih prizadevanj,  je vsaj polovico tudi finančne narave. Revni kot cerkvena miš ne moremo naprej. Nimamo stricev, botrov ali financerjev, celo še za dobre strokovne nasvete ali celo resne kritike smo prikrajšani. Kajti pri nas  “inteligenca” debatira zgolj sama s seboj. “Elita” z doktorati ljubi samo sebe, bog ne daj, da se spusti na nivo plebsa, ki “ne razume globalnih razsežnosti krize”. Čeprav Nemci, ki so bolj praktični iz izkustva večkrat rečejo: “Drei Professoren Staat verloren ! “ 

Poudarjam pa, da je to samo polovica vzroka za odstop, osnovni vzrok  je pomanjkanje (politične) volje posameznikov in protestnih civilnih skupin: za kar koli, razen za mešanje zraka in “neškodljivo” kritiko, ki vestno skrbi, da dokler bodo “naši” na oblasti, vse ostane isto. Politična stabilnost je kar naenkrat postala vrhovna in trajna vrednota. Mediji pa so tako ali tako “neoporečni” ! 

Očitno še ni kritične mase, Slovenci smo narod brez volje za spremembe, ali pa nam gre še vedno predobro, da bi do njih prišlo. Geslo POGUM ZA RAZUM, ostaja tako le na papirju. Ob uspehih drugih (predvsem športnikov) uživamo, kot da bi si kolajne pridelali mi sami. Očitno smo to državo, ki naj bi jo sami upravljali, dobili preveč poceni in skoraj po pomoti. Zato si jo bo treba ponotranjiti, ali pa bomo kot narod in nacija potihoma izginili. Idilične podoba Slovenca, ki jo je v prejšnjem stoletju slikal dr. Anton Trstenjak ni več. Slovence je v novejšem času na novo bolj realistično definiral psihiater Janez Rugelj. Če pa pogledamo s politične plati, se je uresničil  partijski sen – veliki eksperiment o spremembi slovenskega narodnega značaja. Ta že daje rezultate. Zato bo sprememba smeri nujna, pot v normalizacijo pa bo težka in dolga. Ta pot pelje edino preko več demokracije.

Ob upoštevanju tega neveselega stanja v Sloveniji je bil poizkus kandidiranja za EU poslance utopična stvar. Čeprav mnogo  manj usoden od izgubljanja silnih energij  za  spremembo družbenega reda, kar nam zdaj ponujajo večno živi inženirji človeških duš in “neustrašne” socialistke in socialisti.  Toliko bolj se je zato zdaj smiselno  posvetiti temam, ki so v dosegu posameznika. Gre za odpravo različnih invalidnosti slovenske demokracije in odpravo lažnega pomirljivega stanja po enoletnem iskanju razrednega sovražnika. Tega so “napredne sile” končno našle in odstranile. Zdaj je tukaj mir kot na pokopališču, le kakšen krokar pride mimo in zakraka.

Najtežje se uveljavljajo individualne zamisli in pobude. Vsi se zanašajo na kolektivno nad “pametno-inteligenco” ne pa na to, kakšne so  ideje same po sebi in ali so uresničljive, razumljive in praktične. In kolikor bolj so uresničljive, razumljive in praktične, toliko prej jih je treba odstraniti izpred oči javnosti. Da se, bog ne daj, narod ne bi pohujšal. Kaj bi rekel Ivan Cankar na to, si v tej zvezi ne morem predstavljati.

Očitno bo preteklo še veliko vode po Dravi in Savi, da bo drugače. Spoštovani vsi, hvala Vam za dosedanje sodelovanje, branje, poslušanje in podporo ali pomoč.  Vsak sam zase najbolje ve koliko je česa bilo.

Ljubljana 23.02.2014

Hvala za pomoč  in sodelovanje !                                            Vili Kovačič, DavkoPlacevalciSENeDamo

Ps:

1- Pošiljam Vam dva renovirana teksta, ki se nanašata  na nadaljevanje te aktivnosti. Pobuda za presojo ustavnosti se še dopolnjuje. V tem tednu bo zaključena.

2- Referendume so po slavnem Bučarjevem pozivu v sobotnem Delu avgusta 2012, ko je takozvani “oče demokracije” v Sobotni prilogi pozival k ukinitvi 90. člena Ustave, praktično ukinili. Ukinili so jih celo po severnokorejsko” - z enim glasom proti !

Potem pa je prav on, Bučar, sam sebi v brk in posmeh drugim, na dnevih slovenskih pravnikov v Portorožu slavnostno izjavil, da je sprememba 90 člena ustave glede referenduma sramota za pravno državo. Naj razume kdor (z)more.

Tako inteligenco imamo !  Mediji pa so bili ob tem povsem tiho. Še več, ko sem avgusta 2012 poslal odgovor, ni bilo šans, da bi objavili. Ko sem to povedal na DSP je eden od inteligentov rekel v njegov zagovor:  “Imel je slab dan”, nekdo drug – bila je ženska pa: “Saj se je samo šalil” ! Danes mi je nekdo ugovarjal glede volilnega sistema, ne da bi povedal zakaj je rekel takole : “Kandidati iz ljudstva za ljudstvo so utopija”. K temu velja dodati, da so – vsevedni in vsestransko uporabni inteligenčni kandidati in kandidatke, ne utopija pač pa polomija. Slovenskim intelektualcem pač ni treba nič utemeljevati.  Ker nimamo svobodnega novinarstva.

Pred dvema dnevoma, mi je eden od intelektualcev – poklicnih levičarjev rekel: uporaba zdrave pameti vodi v totalitarizem in diktaturo. No na srečo je mnogo pred njim Konfucij prišel do spoznanja: KO BESEDE IZGUBIJO SVOJ POMEN, LJUDJE IZGUBIJO SVOBODO.


Spoštovani, če kdo ni prehud levičar bo morda prenesel tole brez hujših posledic, sicer pa je ogled priporočljiv samo po posvetovanju z zdravnikom ali farmacevtom.



POLITIČNI APARTHEID DRŽAVLJANOV REPUBLIKE SLOVENIJE

(Videti je nemogoče, dokler tega ne storiš – Nelson Mandela)

Poziv slovenskim EU poslancem : za odpravo političnega apartheida v Sloveniji, za uvedbo demokracije in za odpravo kršitev človekovih političnih pravic in državljanskih svoboščin

Spoštovani, bliža se čas, ko bo treba poravnati stare dolgove. Kaj ste pripravljeni narediti doma in v  tujini  slovenski EU poslanci (Vajgl, Peterle, Jordan, Kacin, Kleva, Kukovič, Fajon,  Zver ) za   obsodbo in  odpravo  posledic totalitarizma, ki je uvedel apartheid nad slovenskimi državljani. Gre za sistemske, sistematične in množične kršitve človekovih političnih pravic v nedemokratični in zato tudi ekonomsko podhranjeni državi Sloveniji !?

Za uvod le nekaj zgodovine. Po političnem in fizičnem umoru Ivana Krambergerja leta 1992 – za kar ni še nihče odgovarjal, čeprav je vprašanje izjemno pomembno, se je začela pot demokracije spuščati navzdol.  Žal je to še ena slovenska zamolčana zgodba in v političnih krogih tako rekoč tabu tema št. 1. Vendar o tem kdaj drugič. Po tragičnem političnem atentatu na Ivana Krambergerja se je nov padec demokracije zgodil leta 1994. Znano je, da so bile v letu 1994 iz registra političnih strank ,vse do tedaj legalne politične stranke (bilo jih je 65), izbrisane in prav tako, istega leta je bilo onemogočeno izvajanje 6. člena deklaracije OZN iz leta 1948 o človekovih pravicah. V 6. je namreč vsakemu državljanu kadarkoli in povsod priznana pravna sposobnost. Ob sedanjih vsesplošnih hvalospevih človekovim pravicam, ki jih je spodbudila smrt Nelsona Mandele pa žal prav v teh dneh naši eminentni pravniki v svoji domovini ne vidijo političnega apartheida državljanov pri izražanju svoje politične volje. Eno najhujših oblik tega je to, da je legalnost podpisov podpore posamičnemu kandidatu na volitvah ali opredelitev za  referendum, protiustavno vezana na overovitev podpisov na upravni enoti (UE).  

Overovitve podpisov podpore na UE je treba odpraviti

Ob tem je nujno povedati, da je  podpora volivca, politični kandidaturi izbranemu kandidatu  ali glas za referendum, povsem zasebni-osebni politični  akt posameznega volivca in sodi v območje  tajnosti, to je zasebnosti politične odločitve posameznika. Z overovitvijo in identifikacijo volivca pred uslužbencem države pa  je storjen poseg v temeljno pravico do tajnosti podpore. Takšna ureditev je s tega vidika nesprejemljiva, nesprejemljivost pa je  podana še iz drugih razlogov, kajti gre za:
a) politično uzakonitev samo ovadbe, kar spada v  seznam enega   hujših recidivov nepreseženega totalitarizma(!);
b)
omogoča preprodajo podpisov, komurkoli in kadarkoli
;
c) hkrati je to tudi huda žalitev dostojanstva volivca, saj pomeni suspenz opravilne sposobnosti in končno
d) nalaga državljanom dodatne stroške in časovne omejitve.  

Demokratične države evropske unije so uredile verodostojnost podpore s podpisi tako, da vzorčno primerjajo podpise podpore zbranih na ulici, s tistimi na uradu za osebne izkaznice in z drugimi za podpisnika ne obremenjujočimi načini. Zlorabo verodostojnosti podpisov pa je za prinesitelja kaznivo dejanje ali pa ima  v skladu z ugotovljenim odstopanjem za posledico zavrnitev sorazmernega števila podpisov. Vse to so zadostna jamstva, ki so utemeljena na človekovih političnih pravicah, ne pa zavestnem oviranju in na apriornem dvomu vsemogočne države v poštenost državljanov.

V primeru zbiranja podpor, je sprejemljivo, da se ta podpora izrazi kjerkoli (doma, na ulici, na avtobusu...) ne pa, da je podpis, kot smo videli,  povezan s samo ovajanjem,  rizikom preprodaje podpisov, hkrati pa tudi s stroški in porabo časa podpisnika, kar vse taka ureditev povzroča. Zbiranje brez overovitve nima nobenih škodljivih pravnih in materialnih posledic in je skladno s 6. členom deklaracije OZN iz leta 1948 o človekovih pravicah. To pravico pa je  država Slovenija leta 1994 pod Drnovškovo vlado izničila.  

Zbiranje podpisov na ulici brez potrditve na UE je v skladu z ustavo

Po odločbi Ustavnega sodišča RS o tej zadevi, sta oba načina – svobodno zbiranje podpisov na ulici brez potrditve UE ali z overjenim podpisom na UE, ustavna. Oba načina sta torej v skladu s slovensko ustavo. Podrejena slovenska zakonodaja pa tega namerno ne upošteva in je šla po letu 1994 v nasprotno smer, to je v smer oženja ne pa ohranitve ustavnih državljanskih pravic.


Nujno je, da se prikazana neustavna zakonska restrikcija ustavnih pravic čim prej odpravi.  Vsi politični akterji, ki jim morda to nedemokratično  stanje ustreza so na to pozabili. Ureditev brez overovitve  podpisov ne ogroža nikogar, ne posega v pravice drugih, temveč državljanom le enakopravno omogoča, da  politično participirajo ne glede na socialni, verski,politični, rasni, materialni ali drug status.

Zavlačevanje povrnitve pravic izpred leta 1994, je izraz strinjanja z  nadaljevanjem totalitarizma. EU poslanci bi morali biti na to pozorni in bi se morali z osebnim angažmajem zavzeti, da se diskriminatorna ureditev odpravi. To velja seveda tudi za javne medije, ki teh ključnih nedemokratičnih dejstev ne razkrivajo, prav tako pa ničesar ne ukrenejo slovenske parlamentarne politične stranke. Zelo zaskrbljujoče pa je, da žal tudi slovenski Varuh človekovih pravic ne razume, da kršitev 6.člena deklaracije OZN o človekovih pravicah, v Sloveniji sploh obstaja. Tako izgleda, kajti vsaj do sedaj z njegove strani ni bilo nobene pobude v to smer. Glede na to se želimo z njim sestati in ga spodbuditi, da se vprašanje uredi v korist odprave ovir za aktivno državljanstvo, ki je v Sloveniji samo verbalno cenjeno, skozi usta politikov, realno pa si prav ti prizadevajo, da mu nastavljajo uzde in ovire, ki jim  državljan ne more biti kos.

Za demokratične raziskovalne novinarje, bi bila to nesporno zelo hvaležna tema !  Samo čakamo lahko kdaj bodo ta problem odkrili in naredili primerjalno analizo, kako se  famozni 6. člen deklaracije OZN upošteva v Avstriji, Švici, Italiji, Nemčiji, Skandinavskih državah, Franciji, na Hrvaškem itd. Vendar verjeti v tovrstno samoiniciativnost novinarstva ali odzivnost drugih organov, bi bila velika naivnost.

Hkrati  se obračamo na slovenske evropske poslance, da  storijo ustrezna dejanja, ki bodo omogočila odpravo ene od posledic  prevladujoče totalitarne miselnosti in prakse. To izhaja tudi iz resolucije Sveta Evrope, ki od njegovih članic zahteva ne le sprejem deklaracije o totalitarizmih v DZ, pač pa predvsem odpravo njegovih posledic. Da je bilo zoženje pravic izvršeno 4 leta po prvih demokratičnih volitvah je irelevantno, saj so k temu največ pripomogli ljudje, ki so bili v totalitarnem sistemu na čelu ustanov, ki so imele vpliv na masovno kršenje pravic državljanov, v posamičnih primerih pa so bili celo  zastavonoše političnega in kriminalnega  obračunavanja s političnimi nasprotniki  v poosamosvojitvenem obdobju.

Čas pred EU volitvami je vsekakor primeren za vprašanja, zato sprašujemo slovenske predstavnike ljudstva v EU parlamentu kaj ste ali boste naredili na področju uveljavljanja človekovih političnih pravic po demokratičnih standardih za državljane  doma, ki  smo žal prisiljeni živeti in  delati v nedemokratični državi Sloveniji. Pričakujemo, da boste prek vpliva na parlamentarne  stranke, ki so vas kandidirale,  dosegli ponovno uveljavitev 6. člena deklaracije OZN o človekovih pravicah še pred volitvami v EU parlament v maju 2014 in tako, glede političnih pravic, naše državljane izenačili z državljani demokratičnih držav Evropske unije.

Dovolj je političnega apartheida in getoiziranja državljanov

Privilegiranost političnega razreda nasproti državljanom je očitna in v nebo vpijoča. Prav bi bilo, da se zamislimo nad dejstvom, da moramo v RS državljani zbrati za kandidaturo v vseh volilnih enotah 8.000 overjenih podpisov, medtem ko poslanci lahko isto dosežejo s tremi (neoverjenimi) podpisi. Za kandidata na volitvah v EU parlament pa je razmerje 6 nasproti 3.000. Teža poslanca mora biti enaka kot je glas državljana, kajti ne gre za pravico, ki jo ima poslanec za izpolnjevanje mandata za katerega je bil izvoljen, pač pa za pravico izven tega mandata. Obveznost potrjevanja podpisov na UE pa to, že itak nesorazmerno podhranjeno pravico državljanov, še dodatno obremenjuje  in jo praktično onemogoča. Na tej točki bi morali  pričeti  ukrepati. Gre za povrnitev pravic, ki smo jih že imeli. Posebno poglavje pa je s strani vodilnih medijev izrazito diskriminatoren položaj civilno družbenih organizacij in neparlamentarnih strank v volilni kampanji.

To kar se nam dogaja mirno lahko označimo za politični apartheid državljanov. Kar pa je pravzaprav mila beseda, nasproti posledicam, ki jih to ima na oviranje izražanja politične volje državljanov, kar je hkrati oviranje uveljavljanja ustavne pravice državljanov do soupravljanja z javnimi zadevami. Lepe fraze o Evropi in občudovanje državnika Nelsona Mandele, človeka ki je odpravil apartheid, slovenski demokraciji  ne bodo prinesle ničesar. V stališčih in dejanjih je treba biti konkreten. Žal pa se za to, da politiki nič ne storijo za povečanje demokratičnih pravic, največkrat najde tisoč razlogov. Za to, da se kaj stori pa je po navadi razlog en sam. Za večino pa izgleda to jalovo početje brez izgleda na uspeh. Čeprav je res  kar pravi Nelson Mandela: videti je nemogoče, dokler tega ne storiš.

Predstavljamo si, da bodo naslovniki  za odgovor in izgovor za  morebitno pasivnost našli mnogo opravičil. Morda pa se bo le našel kdo, ki si bo upal dvigniti za stopnjo nad druge in  bo ugledal in spregledal politični apartheid slovenskih državljanov. Zavedamo se da bo stvar težko premakniti, kajti v tem primeru so strankokrati in strankofili na desnici ter kaviar levičarji in preroki  solidarnosti na levici, povsem  na isti strani reke. Za vse je ljudstvo motnja, razen kadar je dirigirano in vodeno in deluje po njihovih usmeritvah in potrebah.         

V apartheidu  so stvari poimenovane s pravim imenom, v Sloveniji pa so zakrite z navideznim leporečjem  besed o  Enakopravnosti in Demokraciji z veliko začetnico. Da bi bila stvar popolna in mimikrija še večja, pri demokraciji manjka samo še vzdevek ljudska, v kateri je učinkovitost zajamčena, demokratičnost pa izničena. Po 22 letih samostojnosti je prav, da pokažemo na anomalije, ki smo jih pridelali v poosamosvojitvenem obdobju. Čas je, da tudi demokracija odraste, da bo služila vsem, tudi ljudstvu, v imenu katerega in zaradi katerega naj bi se vse dogajalo. Če kdaj, to velja še posebej poudariti in izpostaviti v času pred novimi evropskimi volitvami.     

Ljubljana, 13.december 2013                     

                                                                Vili Kovačič


NAČELA ZA KORENITO SPREMEMBO MONOPOLNEGA VOLIVNEGA SISTEMA

(Državljanska korekcija strankarskega parlamenta)

Nova ureditev  demokratizira volitve in s tem državo. Volivci postanemo enakopraven in ne več diskriminiran  udeleženec volilnega procesa. Politične stranke ostajajo legalen del parlamentarne ureditve, vendar z močnim korektivom prav tako legalnega, predvsem pa legitimnega neposrednega zastopstva državljanov. Legalnost je treba dopolniti z legitimnostjo, v politični proces pa uvesti zdravo konkurenco obeh - to je političnih strank in svobodnih državljanov. Državljanski »samo kandidati« ne bodo nikomur nič dolžni razen svojim volivcem  v tem, da izvajajo program, ki je njihova pisna zaveza pred volivci.

Ob neizpolnjevanju predvolilnih zavez se izvede odpoklic poslanca. Tako se poveča njegova odgovornost do volivcev. Za povečano vlogo volivcev v postopku odločanja pa je potrebno sprostiti še dostop posameznika do kandidiranja (ustrezno 'prost' dostop  državljanov do  kandidiranja smo imeli leta 1990 za volitve v Zbor občin; tako izvoljeni poslanci so tudi omogočili slovensko osamosvojitev). Volilni sistem, ki je bil leta 1992 uveljavljen za 'enkratno uporabo', a je potem zaradi političnih kalkulacij ostal v veljavi do danes, je dodobra deformiral ustavno načelo, po katerem so poslanci predstavniki ljudstva.

Upoštevajoč vse te in druge razloge predlagamo strankarsko pluralen državni zbor z močno državljansko korekturo. To je korak k temu, da parlament začne funkcionirati drugače, ne več kot glasovalni stroj pozicije nasproti opoziciji, pač pa po načelu strankarsko neobremenjene presoje. Z zastopstvom  strankarsko nevezanih poslancev  v državnem zboru in z upoštevanjem teritorialne zastopanosti z izvoljivostjo poslancev  na nivoju volilnih okrajev, odpade potreba po obstoju državnega sveta. Takšna sprememba bi v  praksi  uveljavila aktivno državljanstvo, ki je nujnost sedanjega časa, saj politične stranke v določenih primerih, niso funkcionalno in opravilno sposobne doseči sprememb, čeprav so te nujne. Predlagani sistem tudi odpravlja bipolarnost obstoječe ureditve.  Z namenom, da se nezdravo stanje spremeni predlagamo:

1.Poslanec se voli in izvoli na nivoju volilnega okraja.  S tem se Slovenija decentralizira, vsak od 88 okrajev pa dobi svojega poslanca. Na zadnjih volitvah je kar 18 volilnih okrajev, ki predstavljajo nekaj čez 200 tisoč volivcev, ostalo brez poslanca.  

2. Izvoljen je tisti , ki  dobi največ glasov. Temu načelu ni mogoče razumno oporekati. Sedanji volilni sistem  ni prilagojen volji volivca, da neposredno voli izbranega kandidata. Predlog tako ukinja nedemokratično naknadno prerazporeditev ostanka glasov mimo volje volivcev, kar se dogaja v proporcionalnem sistemu. 1   

3. Kandidiranje: Odpravi se diskriminacija državljanov nasproti poslancem, ki zdaj lahko s samo tremi podpisi predlagajo kandidate za poslance v celi državi, državljani pa z 8.000. Dostop do kandidature naj se omogoči tudi državljanom, s tem, da je minimalno število podpisov za kandidata 50 podpisov v volilnem okraju.2

4. Uvede se odpoklic poslanca:  V primeru  nespoštovanja volilnih zavez se s podpisi najmanj  10 % volilnih upravičencev volilnega okraja sproži postopek ugotavljanja osebne odgovornosti poslanca, kar ima za posledico glasovanje vseh volivcev o njegovi  nezaupnici v volilnem  okraju v katerem je bil izvoljen in istočasno volitve njegovega naslednika. Poslanec je od volivcev dobil pooblastilo  in jim je odgovoren za svoja ravnanja v DZ. Pooblastilo pa se mu lahko odvzame.

5. Podržavljenje volilne kampanje in volilnih postopkov: s podržavljenjem se zagotovi, ne le formalno, pač pa dejansko enake možnosti izvolitve vseh kandidatov. Odpadejo velike in drage monopolne strankarske kampanje koruptivno bogatih in poveča se informiranost volivcev o političnih programih vseh, ki kandidirajo. Vsak  dom, družina dobi od državne volilne komisije volilni program vsakega kandidata v volilnem okraju.

 6. Medijska enakopravnost kandidatov: vsi kandidati, ki sodelujejo v volilni kampanji, se obravnavajo enakopravno. To velja tako  za  javne kot za privatne medije. Kršitve se uvedejo visoke denarne kazni. Sedanji sistem favoriziranja parlamentarnih strankarskih favoritov v medijih nacionalnega pomena, s pomočjo denarja davkoplačevalcev, je povsem nedemokratičen in protiustaven.

7. Po dveh zaporednih mandatih poslanec izgubi pravico ponovne izvolitve. Lahko pa kandidira po istem pravilu v naslednjih mandatih. Poslancem se imuniteta ne prizna.

8. Politična stabilnost se zagotovi tako, da se število državljanskih mandatov omeji na največ 30 + 1.  S tem se ohranja strankarski parlament. Omejitev  »državljanskih« mandatov se izvede tako, da se izloči tiste poslance nad kvoto 31 nestrankarskih poslancev, ki so na nacionalni ravni dosegli najslabši odstotek (če bi bilo glede na rezultate izvoljenih npr. 35 poslancev, bi  štirje najslabše uvrščeni »državljanski« poslanci ne dobili mandata, mandate pa bi dobili štirje najbolje uvrščeni kandidati političnih strank.

PREDNOSTI TAKO KONCIPIRANEGA ANTIMONOPOLNEGA DEMOKRATIČNEGA VOLILNEGA SISTEMA:  Predlagani volilni sistem je učinkovit popravek sedanji monopolni  strankarski ureditvi. Je razumljiv in enostaven. Ponuja jasne alternativo sedanjemu glasovalnemu stroju v DZ.  Z državljanskimi poslanci bo vsak zakon projekt za sebe, za katerega bo moral predlagatelj prepričati tudi nestrankarske – državljanske poslance.  Zagotovljen bo tudi večji nadzor nad delom strankarskega dela parlamenta. Osebna odgovornosti poslanca do volivcev se poveča, ker ima vsak tak poslanec lasten program, neizpolnjevanje pa sproži odpoklic poslanca. Brez dejanske osebne odgovornosti poslancev so vse obljube staro  novih obrazov zgolj reprodukcija obstoječega. Čas za spremembo je napočil. Naj se ta zgodi na miren način, po postopku ki ga predlagamo. Praviloma državljanski samokandidati ne bi bili del vladajoče koalicije, pač pa tisti del parlamenta , ki si bo upal uporabljati razum. V tem smislu bo predstavljal zdravo državljansko konkurenco preostalemu delu parlamenta, ki ostane strankarsko profiliran. Predlog ni revolucionaren, je pa korenit zasuk k novemu profilu državnega zbora. Z njegovo uvedbo povsem odpade potreba po obstoju Državnega sveta, njegov strokovni del pa naj bi postal servisna služba strankarsko nevezanim državljanskem poslancem.

(1)volitve bi potekale v enem krogu za okraje, v katerih bi en kandidat dosegel vsaj 10 odstotnih točk prednosti pred drugo uvrščenim v primeru, da bi kandidat osvojil vsaj 35 % glasov (analogno argentinskemu sistem), sicer pa bi bile  dvokrožne. Izogibanje 2 krogu na najmanjšo možno mero je utemeljeno z medijskimi manipulacijami, korupcijo in pritiski na favorite -  zmagovalce  prvega kroga. Temu se vsaj deloma s tem sistemom izognemo. 

(2) za neparlamentarne stranke se zdaj zahteva 50 podpisov na volilno enoto in če upoštevamo, da je volilna enota  11 krat večja entiteta od volilnega okraja, število 50 podpor za  kandidata v  volilnem okraju vsekakor  ne moremo  označiti za pretirano majhno. Podobno so leta 1990 državljani kandidirali  za poslance  DZ  celo s samo 20 podpisi sodržavljanov.

DavkoPlacevalciSeNeDamo
Vili Kovačič in Jožef Jarh
(volimo ljudi - za ljudi, stranke morajo izgubiti monopol nad politiko)

vili.kovacic@siol.net  040 203-524

NUJNA JE DEMOKRATIZACIJA IN PERSONALIZACIJA VOLITEV

Demokracija je draga zadeva, najdražja je, kadar jo imamo premalo


Sedanji volilni sistem ne potrebuje kozmetičnih sprememb in novo odtujitev kandidatov od volivcev, kot ga predlagata PS in DL. Uvedba preferenčnega glasu v okviru strankarskih list je kozmetična sprememba. Predlog za ukinitev volilnih okrajev pa pomeni odtujitev kandidatov od državljanov. Nove volitve brez bistvenih sprememb volilne ureditve v vseh fazah: v fazi postavljanja kandidatov, v fazi volilne kampanje in brez sprememb načina volitev po principu, da je izvoljen tisti, ki dobi največ glasov (kar velja že od pamtiveka) v kombinaciji z odpoklicem poslanca ali funkcionarja, ne bodo prinesle sprememb,  bodo le ponovitev starega, bodo skratka  le nova volilnega natega z »novimi« obrazi.  

Vzroki za državljansko pobudo

Da se izognemo ponovni prevari in da se zagotovi večja transparentnost volitev dajemo predlog, ki naj to stanje preseže. Cilj državljanske pobude za nov volilni sistem je, da se sedanji strankokratski (oligarhični) model formiranja parlamenta dopolni, razširi in odpre državljanom, ki želijo sodelovati v politiki, so pa danes zaradi rigoroznih vstopnih pogojev bolj ali manj onemogočeni. Izvorno licenco za sodelovanje v politiki nimajo predvsem politične stranke, pač pa državljani, tudi tisti, ki niso strankarsko organizirani. Parlamentarni strankarski sistem ne izključuje drugačnih oblik participacije državljanov v politiki. Dogmo o strankah pa je treba preseči.

Obenem je ta predlog močna protiutež nasprotnikom dvokrožnega večinskega sistema, ki sicer dejansko omogoča opredelitev volivcev za kandidata – torej močno zaželjeno personalizacijo volitev, povzročal pa bi najverjetneje posledično dvo polnost parlamenta. Zato prihajamo na dan s predlogom, ki bo  bistveno olajšal možnost kandidiranja na državljanski ravni  (s 3 podpisi državljanov) in s pomočjo lokalnega okolja (izvoljivost na nivoju volilnih  okrajev).  To je lahko učinkovit korektiv izključno strankarskemu oligopolu, ki smo mu priča. Gre za partitokratski  sistem, ki ne ustreza načelom politične participacije državljanov. Pogoji za kandidiranje so v sedanji ureditvi izredno nesorazmerni. Po eni strani za nastop na državni ravni zadoščajo 3 (ne overjeni) podpisi poslancev, po drugi strani pa mora neka civilna, oz državljanska pobuda, ki ni politična stranka, zbrati kar 8.000 (overjenih !) podpisov državljanov, če želi kandidirati v vseh volilnih enotah. Obe kategoriji – poslance in državljane je treba izenačiti. Sprostitev možnosti kandidiranja državljanov, ki niso nastavljeni s strani političnih strank v ničemer ne ogroža parlamentarne ureditve, katere jedro so politične stranke. Stranke bodo še naprej postavljale kandidate  na svoj način. V to naš predlog ne posega in ne želi posegati. Vendar stranke niso zadnji in najvišji domet demokracije, državljani pa nismo poosebljenje anarhije, kot nam eni pripisujejo.

Glavne točke predloga

V 5 točkah so strnjeni glavna načela in koncept novega volilnega sistema. V naslednjih dveh pa so zajeti predpogoji za enakopravnost vseh kandidatov, ki pridejo v volilno tekmo. Te enakopravnosti sedaj ni, je pa nujna če naj presežemo stare delitve in nove spore. Poglejmo v povzetku za kaj gre:

1 izvoljivost poslanca naj ne bo nivoju volilne enote ampak na nivoju volilnega okraja (večja decentralizacija Slovenije, vsak okraj dobi svojega poslanca, približanje kandidatov volivcem);

2 absolutni preferenčni glas: izvoljen je tisti, ki je v volilnem okraju dobil največ glasov (gre v bistvu za večinski sistem, število krogov ostaja odprto);

3 možnost kandidiranja s tremi podpisi državljanov  (odprava diskriminacije pri kandidiranju državljanov, poveča se možnost kandidiranja ljudi, ki z dosedanjo politiko nimajo povezav, bistveno se olajša vstop žensk v DZ, olajša se vstop mladih v politiko,   kandidiranje ni odvisno od finančne moči kandidata ali njegovih podpornikov);

4 ukinitev vstopnega praga v parlament (vstopni prag pomeni nedemokratično naknadno prerazdelitev – legalno krajo  “izgubljenih” glasov) in darilo drugim;

5  odpoklic poslanca na osnovi nespoštovanja obljubljenega (in zapisanega) programa ali dokazanih drugih kršitev (odpoklic je pravica volivcev, ki so glasovali za interpeliranega poslanca, pri čemer tajnost volitev ne sme biti ogrožena, z odpoklicem se zelo poveča individualna politična odgovornost poslancev).

Ostali predpogoji:

6 podržavljenje volilne kampanje, kar pomeni zagotovitev enakih možnosti vsem kandidatom;

7 absolutna medijska enakopravnost vseh kandidatov v volilni kampanji (ne pa sedanje “favoriziranje favoritov”) in to v vseh, tako v javnih kot privatnih medijih.

Izenačitev podpisov 3 poslancev  s 3 podpisi državljanov, utemeljujemo tudi s tem, da državnozborski poslanec v zadevah, ki se tičejo bodočega mandata ne more in ne sme imeti nobene prednostne pravice pred  državljani, ki prav tako predlagajo kandidate za bodoči mandat. Dostopnost vstopa v politiko je treba povečati mladim in ženskam, kar bo s tako ureditvijo mnogo bolje doseženo, vsekakor mnogo bolj  kot z umetnimi ženskimi kvotami.   Ta predlog tudi ne pomeni uvajanja populizma in anarhije in neodgovornosti v DZ, omogoča pa zlasti s točko  3 in 5, bolj odgovorno ravnanje poslancev, ki bodo osebno odgovorni in zavezani programu, ki so ga promovirali v kampanji.  Tudi odpor ljudstva do politike se bo z večjo dostopnostjo za kandidiranje bistveno zmanjšal. Uveljavitev odpoklica preko potrdila, ki bi ga dobil volivec ob glasovanju za kandidata,  je tudi sredstvo pritiska za večjo poštenost volitev, saj omogoča naknadno preverbo morebitnih malverzacij glede poštenosti volitev. Navedena zahteva je z računalniško podporo  zlahka izvedljiva tudi ne da bi okrnili tajnost glasovanja.   

Okvirni potek sprememb

Vsa zadeva se začne s revizijo pravice do ustave, to je s podelitvijo pristojnosti volivcem za potrjevanje in spreminjanje ustave, ki je zdaj volivci nimajo. To imajo le poslanci, kar je anomalija, ki v bistvu generira zaprt krog in onemogoča spremembe. DZ revizijo pravice do ustave sam od sebe verjetno ne bo nikoli sprejel. Lahko pa do tega pride, če zahtevo izrazijo volivci s 30.000 podpisi v skladu z določbo ZRLI. Zbrani podpisi pomenijo  zahtevo volivcev poslancem DZ, da razpišejo referendum o ustavi. Vsebina referenduma bi bila sprememba 168 in 170 člena ustave. Tak referendum je uspešen pod pogojem, da je zanj glasovala večina volivcev, s pogojem, da je bil dosežen 50 % kvorum. To pomeni okrog 430.000 glasov.

Šele po sprejetju revidirane ustave bi bilo možno spreminjati volilni sistem, kar pa zdaj ni možno, saj je proporcionalni sistem zapisan v ustavi in v volilnem zakonu, ki se sprejema z 2/3 večino vseh poslancev.  Predlagani ustavno revizijski referendum bi bilo zelo smiselno narediti istočasno  z lokalnimi volitvami. V sinergiji z njimi bi bila mnogo lažje dosegljiv zahtevani kvorum, to je 50 % volilna  udeležba. O samem referendumskem rezultatu pa ne dvomimo, saj ljudstvo skoraj zagotovo večinsko ne bo podprlo nadaljevanje omejitev, ki so nam jih kot uzdo vlečnemu  konju,  postavili očetje slovenske ustave. V prejšnjem stoletju torej. Čas je, da se tudi ustava po 22 letih prilagodi 21 stoletju.  

Potrebujemo projektno programske,  ne pa politično ideološke koalicije

Parlamentarci se vedno sklicujejo na blokovsko delitev parlamenta, pri tem pa vladajoče stranke vedno postavljajo v ospredje interes vladajoče koalicije. Zdaj  temu vladajoči mediji zvito pravijo “politična stabilnost”, ki je nenadoma zelo poskočila na lestvici vrednot, še pred letom pa je bila glavno sredstvo za rušenje, destabilizacijo in padec vlade. Sprevrženost v argumentiranju pa je dobila močno medijsko in posledično javnomnenjsko podporo.

V državnem zboru ne potebujemo “stabilnih”politično ideoloških koalicij, potrebujemo projektno programske koalicije na osnovi kompatibilnih in komplementarnih volilnih programov. Z vstopom državljanov v DZ  se to lahko začne uresničevati.  Poslanec mora postati vezan na lastne obljube in program, ki ga je ponujal volivcem. Končno smo volivci njegovi delodajalci, poslanci pa so naši delojemalci. Parlament mora postati jedro odločanja, ne pa glasovalni stroj. Vlada je po definiciji izvršni ne pa zakonodajni organ.  Člen ustave, ki govori, da poslanec ni vezan na navodila je postal brezpredmeten, treba ga je nadomestiti  in ga vezati na program, ki ga je dal volivcem.

Kar pa je v sedanjem času najvažnejše je to, da je sedanji volilni sistem do državljanov  izrazito diskriminatoren in pomeni kršitev političnih pravic državljanov in direktno nasprotje z deklaracijo OZN o človekovih pravicah  iz leta 1948. Obenem pa je v nasprotju tudi z resolucijo sveta Evrope, ki zahteva odpravo posledic  totalitarnih režimov.  Slovenija te resolucije še ni sprejela v parlamentu, v praksi pa se trenutno vladajoči obnašajo, kot da ne bi obstajala. Tudi te  dolgove bo treba poravnati, ne samo finančne.  Prej se država ne bo mogla normalizirati in modernizirati.

Ljubljana 6. 11. 2013                                                                   Vili Kovačič




SLOVENSKA MAFIJA JE MED NAJBOLJ SOFISTICIRANIMI NA SVETU

Odprto pismo novinarjem RTVSLO

1.del

Težko se je sprijazniti s tem, da se novinarji vedno ukvarjate zgolj z milijoni (http://ava.rtvslo.si/#ava2.174243502) s stotinami milijoni eurov pa nihče, niti se nihče ne pozanima o tem kako stoji zadeva, kot je Rekel Primož Cirman v ODMEVIH pri g. Bobovniku na RTVSLO, glede finančne izgube, ki jo bo prinašal projekt TEŠ. Prav tako pa je težko razumeti, da nikogar ne zanima vprašljivo odkopavanje premoga, kar že postaja kronični problem, saj je bila letos v premogovniku že peta delovna nesreča zaradi stebrnega udara. Še težje pa razumem, da se nihče ne ukvarja s slovensko iznajdbo svetovnega formata: z DOMAČIM UVOŽENIM PREMOGOM. 

K temu pa dodajam, da je projekt mogoče rešiti, če bi seveda bila  politična volja in pogum za to. Rešitev ni popolna, je pa izvedljiva v kolikor se odpovemo  infantilni iluziji, da TEŠ6 rabimo zato ker rabimo elektriko. Vendar pa očitno še danes v Sloveniji ni nikogar, ki bi si upal povleči takšno potezo. Žal nas mora vedno situacija prisiliti v to.

Butalska tolažba - milijoni nasproti milijardi

Poleg drugih novih davkov nam s TEŠ6 grozi še mesečni davek na neumnost, ki jo nekateri celo hvalijo, kot nekoč v Butalah. Ko so Butalci širili cerkev so s suknjiči označili njeno izhodiščno širino. Ko so jim mimoidoči suknjiče pokradli pa so bili vsi veseli, kako uspešni so bili.  Še danes živijo v prepričanju, da so suknjiči pod zidom, ki so ga s velikansko muko premaknili.

Na tem principu funkcionira šaleški socializem »lokalnih« razsežnosti, kot temu pravi nesrečni Srečko Meh. Žal pa ta socializem ne bo posegel le v denarnice lokalnih davkoplačevalcev in šaleških potrošnikov elektrike, pač pa vseh nas, po vsej Sloveniji. Namesto trajnostnega razvoja, bomo dobili stabilizacijski davek na neumnost. Ker bo davčna osnova zelo široka se ni bati za njegovo uspešnost, še manj pa, da bi ogrozil politično stabilnost v državi.  V slovenskem nacional socializmu, kakršnemu smo priča, je  stabilnost, ki je pogojena predvsem z mediji, vnaprej zagotovljena.

Sicer pa je razkritje v Dnevniku o Rotnikovem sefu s 3,5 milijoni, ki jih je davkoplačevalec Rotnik, kar sam prijavil davčni upravi, verjetno le epizodna samoovadba, ki ne obeta veliko.  Upam pa, da se bo našla sled še za stotinami milijonov  in da bo to objavljala tudi TVSLO. Vendar pa ima  zadeva več dimenzij, vsekakor več kot zmaj s sedmimi glavami. 

Za razumevanje stvari okoli slovenske enigme TEŠ6 je treba pogledati nekoliko nazaj. Ključna zadeva pri vsej zgodbi oziroma sami izvedbi projekta se je zgodila s tem ko so projekt prekvalificirali iz 450 MW na 600 MW moči, s tem pa se je podražil iz 450 milijonov na 1.450 milijonov eurov, kar pomeni da smo za dodatnih 150  MW plačali  dodatno milijardo, torej fantastičnih 6,66 miljonov za vsak MW povečane moči.  Prav s tem preskokom iz 450 MW na 600 MW pa se začnenja SLOVENSKA  KORUPCIJA DESETLETJA. Preskok je bil izveden načrtno in zato, da se število ponudnikov zmanjša na samo dva ponudnika,  to je Alstom in Siemens. Ponudnika za agregate takšnih moči sta bila namreč na vsem svetu samo dva,  za 450 MW, pa bi jih bilo vsaj 6. In zakaj je bila ta prekvalifikacija projekta nujna ? Z dvema ponudnikoma  so gospodje opravili mnogo laže.

Siemens so utišali s tem, da so mu dali posel za 2 plinska agregata po 41 MW torej 82 MW, kar je pomenilo blizu 100 milijonov. Za fiktivno funkcionalnost so si izmislili izraz    “povečanje izkoristkov blokov 4 in 5”  z dogrevanjem pare. Tako preplačana in nepotrebna agregata sta bila v bistvu “podkupnina” Siemensu, da se na izbor Alstoma ni pritožil. Sicer bi se zadeva že na začetku silno zapletla. Tukaj se tudi aktualnemu političnemu predstavniku mafije poslancu  Srečku Mehu močno zapleta ko trdi, da bi brez bloka 6  v Šoštanju prenehali proizvajati elektriko.  V “povečanje izkoristkov” blokov 4 in 5 so namreč prav tedaj - v času, ko se je podpisovala pogodba za  TEŠ6, kot vemo zelo velikopotezno investirali. Pogodba za TEŠ6 in nabava plinskih agregatov po hitrem postopku – brez dovoljenj (ki jih je Uroš Rotnik pridobili naknadno) dokazuje ravno nasprotno, zato oboje  enostavno ne gre skupaj. Če ponovim: po navedbi Srečka Meha so investirali v  TEŠ6 zato, ker naj ne bi več proizvajali elektrike po starem, obenem pa so prav tedaj v to proizvajanje,  v ta dva bloka na veliko investirali.   Za povrh pa je za oba agregata Uroš Rotnik sklenil pogodbo za dobavo plina celo za 20 let naprej. G. Srečko Meh, namesto da govori da je TEŠ lokalna investicija, naj raje odgovori na to vprašanje.  

Naj VERJAME lažem KDOR (Z)MORE. Šlo je za zelo zvit načrt, ki se je lahko uresničil le v medijsko zaprti v Sloveniji. Ravno zdaj bo minilo 2 leti odkar tudi sam osebno ne morem več objavljati karkoli kritičnega o TEŠ6, kajti kot je v Delu zapisal  tedanji urednik centralne redakcije Radovan Kozmos “IGRE JE KONEC, mi smo vam velikodušno posodili igrišče, zdaj pa ste dosegli limit ”. To je bilo sočasno s tem ko so oktobra leta 2011 v DZ zaradi nasprotovanja SDS zaradi grožnje referenduma prvič »padla« poroštva za posojilo za TEŠ6.

Šaleška mafija s podporniki iz Ljubljane, v Sloveniji dela kar hoče, tudi v medijih. Tudi absolutno utiša kritike s pravimi številkami, ki so pač močno drugačne od teh, kot jih je in jih še vedno ponuja skorumpirana in kupljena slovenska akademska “stroka”. Ta ista mafija pa prek njenih političnih predstavnikov zdaj tudi odloča  kdo sme biti minister za infrastrukturo in kdo ne in katera tema v zvezi s tem se na vladi sme obravnavati in katera ne. Naj ponovim: GRE ZA DVOJNO KORUPCIJO: korupcijo ŠT. 1 z ALSTOMOM in paralelno korupcijo št.2 - nepotreben posel s Siemensom, da bi korupcija št 1 uspela.

Slovenci smo še preveč revni, da bi znali varčevati

Današnjim 1.440 milijonom eurom v ceni investicije je torej treba takoj prišteti še preko 100 milijonov za plinska agregata,  ki sta ekonomska in tehnološka neumnost, ki se je lahko zgodila le v Sloveniji. Zato, da bi zdaj situacijo vsaj deloma sanirali bi bilo bolje, da bi oba plinska  agregata že danes preselili v Ljubljano, v TE-TOL. 

Tudi ni res, da bi morala po letu 2015 obstoječa bloka prenehati obratovati zaradi okoljskih zahtev, saj bi jih lahko nadgradili z deNOx napravami za ceno cca 90-100 milijonov. Da o posodobitvi turbinskega dela in kondenzatorja ter o zmanjšanju izgub, kot to delajo bogati Nemci, niti ne govorimo. Vse to skupaj bi lahko dosegli za cca 130 mio eurov, to je 1/12 celotne investicije.  Ampak v Ljudski republiki Šaleška dolina seveda tega nikoli niso hoteli, saj je bila ZLATA JAMA za njihove žepe nastavljena drugje. 

Zaradi tega je bila študija posodobitve blokov 4 in 5, takozvana študija Evonik, več kot sedem mesecev javnosti nedostopna, po sprostitvi dostopa pa  pospremljena z izrecno omejitvijo informacijske pooblaščenke.  Iz nje nismo smeli ničesar fotokopirati ali fotografirati, smeli smo zgolj prepisovati. Kar je absurd posebne vrste.  To je še ena temna plat o tem, kaj vse zmore in do katerih na videz demokratičnih uradov in ljudi  seže vpliv slovenske premogovne energetske mafije. O teh uradih in osebah pa več kdaj drugič.

SLOVENSKA MAFIJA JE MED NAJBOLJ SOFISTICIRANIMI NA SVETU


Država, v kateri pošteni ljudje niso tako energični kot pokvarjenci, je izgubljena! (Franklin Roosevelt)

Odprto pismo novinarjem RTVSLO

2.del 

Kje je državno pravobranilstvo in KPK?

Zgodba TEŠ6 ima mnogo razsežnosti. O načrtih v zvezi z indonezijskim  premogom tukaj ne bom pisal, čeprav si to zasluži, kot tudi ne  pišem o trasi 3.R.osi, ki je vseskozi pod udarom zahtev iz Šaleške doline, ki jim mediji (Delo – Brane Pianno) velikodušno asistirajo in traso F3b uporabljajo za obračun z Janezom Janšo, ne pa za  razčiščevanje problema. Kajti Zvonko Černač je umestil traso na začetno pozicijo, to je na  relacijo Arja vas Velenje, ki je izpričano najcenejša in strokovno najboljša varianta. O tem bi kolegi iz Braslovč lahko povedali kaj več. 

Zato je politiziranje novinarja in Srečka Meha o ORANŽNEM CUNAMIJU  in vse strankarski kontaminaciji povsem deplasirano in neokusen slepilni manever, da se zakrije rjavo - črni scenarij, ki ga  vodi v Šaleški dolini daleč najmočnejša stranka, v skoraj celoti RDEČI barvi. Gre za ljudi, ki danes volivcem pridigajo o OČIŠČENJU in pomlajenju (Lukšičevi nacional socialisti), ki so v projekt TEŠ6 najbolj pogreznjeni. Kako jim kljub vsemu temu vseeno uspeva biti na vrhu popularnosti, je samo po sebi nerazumljivo. Razumljivo je le v kontekstu velike prizanesljivosti medijev, tako do vlade, kot do koncepta butalske iznajdljivosti, ki jo strankin prvak Lukšič po krjavljevsko popularizira na TV ekranih.   

Vlada je še poleti na izredni seji DZ na temo TEŠ6 zatrjevala, da bo za razčiščenje enigme TEŠ6  aktivirala DRŽAVNO PRAVOBRANILSTVO. Tresla se je vlada Alenke Bratušek, rodila se je miš Igorja Lukšiča. Za pomiritev javnosti in ustvarjanje videza kako se vendarle nekaj premika.  Enako pa z velikim pompom in nikakršnim rezultatom delujejo ostale institucije.

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK)  je dala lani februarja  1 vmesno poročilo, očitno pa se je tudi njej zadeva ZATAKNILA V GRLU. Kljub temu, da Goran Klemenčič govori, da je korupcija sistemska. Kadar je KONKRETNA pa se mu zatakne. NPU in tožilstvo tudi ne storijo nič.  Vsi računajo na pozabljivost in nevednost naroda. Zato ne pozabimo: TEŠ6 je LAKMUSOV PAPIR nedelovanja te države  na številnih področjih !!!

Sicer pa imajo gospodje z rdeče - črnimi ovratniki prav: tako se gradi moderna mafijska država, v kateri sistemska korupcija ne bo del problema, ampak DEL REŠITVE. To je za nekatere že od nekdaj. Skoraj že lahko razglasimo KONEC ZGODOVINE – po svojih ljudskih predstavnikih smo prispeli na cilj v brezrazredno družbo. In  iznašli smo nov tip energenta,  DOMAČ UVOŽENI PREMOG. To zveni skoraj kot znanstveno fantastični perpetum mobile. Kar  v resnici za nekatere tudi je, saj bodo PROVIZIJE  izbrancem nacional socialističnega interesa kapljale vsak mesec same od sebe. Upajo na vsaj 40 let, ali kot je lani na prireditvi “Potopljene vasi” rekel direktor PV Milan Medved – če bo potrebno, bomo vasi potapljali tudi dlje, čez leto 2054.

Nujnost spremembe zakona o Računskem sodišču

Ključna v tem momentu je sprememba zakona o Računskem sodišču tako, da bo RčS imelo pristojnost  revizije v vseh paradržavnih firmah, tudi hčerinskih in z državo drugače povezanih firmah, ne glede na stopnjo lastništva.  Žal je Igor Šoltes v svojem 7 letnem mandatu na to v nebo vpijočo nujnost  za spremembo ureditve, ki bi jo vsekakor lahko izpeljal, povsem pozabil. Kljub pozivom. Zato mu niti enkrat ni bilo treba revidirati TEŠ6.

Zdaj si je g. Šoltes oddahnil, za geslo stranke, ki jo ustanavlja si je izbral »Verjamem«. Mi ne verjamemo, kajti ključno je: »pravica vedeti, ne dolžnost verjeti«. To geslo mu ponujam v brezplačno uporabo. Da se nam ne ponovi TEŠ6, podobno kot se ne sme ponoviti neslavni realsocialistični  vele projekt  Energo kemijski kombinat  (EKK) Velenje  iz leta 1967, ko smo zanj zapravili cca 2,1 milijarde evrov. Kdo je ob tem projektu držal žakelj nismo nikoli izvedeli. Ker se projekt ni realiziral je bila škoda tedaj samo finančna, s TEŠ6 pa bo škoda permanentna – okoljska, ekonomska in razvojna. Sicer pa škoda že nastaja, vsak dan sproti.

Drava se je začela zlivati v Pako !

Drava se je že začela (finančno) zlivati v Pako ! To poteka sicer  že nekaj let. Ampak očitno nam gre še vedno predobro, da bi to koga zmotilo. Kajti premogovna mafija je tako močna, da si nihče ne upa potegniti zavore. In sindikati – Semolič, Posedi, Lomberger in Štrukelj pri tem »pametno« molčijo. Pojavlja pa se nekakšna Solidarnost z glasno govornikom Markom Golobom. Gospodom, ki mu skupaj s časopisom Delo, lahko pripišemo odločilno zaslugo za nadaljevanje TEŠ6. Pričakujemo - ne solidarnost z mafijo, ampak solidarnost z davkoplačevalci.  

TEŠ6 je LAKMUSOV PAPIR nedelovanja slovenske države. Nekoč so marksistični filozofi in sociologi – tudi slovenski marksisti, filozofirali o odmiranju države. V Sloveniji ne gre za odmiranje, v Sloveniji gre za  naklepni UMOR države.  Na medijih je, da dokažejo NAKLEP. Tako v energetiki kot v bančništvu.

Cinizem svetih krav Gregorja Viranta

Država, v kateri pošteni ljudje niso tako energični kot pokvarjenci, je, kot je nekoč rekel Franklin Roosevelt, izgubljena.  Najbolj slabo pa se piše državi, v kateri se mafija globoko zažre tudi v MEDIJE. TEŠ6 se v Avstriji nikoli NE BI  mogel zgoditi, na TAK NAČIN. Niti hipotetično !  To se lahko zgodi, ne v gnilem kapitalizmu, pač pa v nacional socializmu. Socializem je samopostrežba tistih, ki so pri koritu, njihovih prijateljev, somišljenikov in potomcev in seveda njihovih družb in njihovih služb ter vsakovrstnih vplivnih položajev. Skratka »prijateljska« (z)družba. Kot v plemenski ureditvi. Ali kot je zapisal F. A. Hayek že leta 1944: socializem vodi v podrejanje in hlapčevstvo.

Kljub temu se v Sloveniji prenekateri spet »velikodušno« in solidarno zavzemajo zanj, skoraj fanatično. Ko človek postane hlapec in odvisen, mu ni treba misliti. Vlogo posameznika prevzame GOSPODAR. Ali kot pravi Cankar: »gospodar se menja, bič pa ostane, ker je hrbet upognjen, biča vajen in  željan«.  Novinarji  niso izvzeti. Med njimi so samo zelo redke izjeme, ki potrjujejo osnovno pravilo.

Virantova najnovejša izjava, da je bilo delo policije in preiskovalnih organov v Sloveniji letos odlično in da v Sloveniji ni več svetih krav, je čisti cinizem. Pozivam ga, da opusti cinizem in se loti največje svete krave, ki ji je v Državnem zboru leta 2012 tudi sam botroval. Leto kasneje to je leta 2013 pa njegov minister Omerzel v DZ javno potrdi, da so bili podatki o TEŠ6 falsificirani, načrtno zavajajoči in prirejeni.

Sicer pa so bolj od svetih krav in tajkunov, ki jih omenja Virant, v Sloveniji problem ovce, ki vse to tolerirajo in vse oproščajo, gledajo stran in jih je strah. Kot v izvornem nacional socializmu, ki je vse bolj naša kruta realnost.  Čeprav bi se moral  nacional socializem že zdavnaj  in dokončno posloviti. Da bil lahko prestopili  v realni in delujoči kapitalizem. V katerem bodo tudi mediji imeli vlogo, ki jim pripada. Postali naj bi realna, četrta veja oblasti, ne zgolj pobiralci žog  na igrišču, kjer se ves čas igra tekma na en sam gol, na gol davkoplačevalcev in potrošnikov. Raz-sodnik Virant pa, kot zakleto, za svete krave noče uporabiti piščalke. Na videz »strogi« novinar Bobovnik pa žal tega ne opazi. Kot da gleda tekmo z VIP lože, na palubi slovenskega Titanika, na katerem veselo igrajo violino, medtem ko se ladja TEŠ in z njim Slovenija potaplja.     

Ljubljana, 23.oktobra 2013                                Vili Kovačič



BANKROTIRAJMO "STROKOVNO"

Ob razpravi v DZ o bančnem bankrotu

»Obstajata dva načina,  kako ste lahko pretentani. Bodisi verjamete to, kar ni res, bodisi nočete verjeti tega, kar je res.« (S. Kierkegaard).

Stavek danskega filozofa je mišljen kot abstraktna dilema, vendar če njegovo misel prenesemo v Slovenijo 2013 zlahka pridemo do tega, da to sploh ni dilema. Davkoplačevalci bomo pretentani na oba omenjena načina. Kolikokrat se bo to zgodilo pa bomo šele videli ? Verjetnost, da bo to večkrat pa je zelo velika.

V državnem zboru sta bili ob razpravi o sanaciji bank na pladnju dva koncepta, dve slabi »rešitvi«. Za obe rešitvi, tako stečaj kot nadzorovano  likvidacijo dveh privatnih bank, pa je bilo poudarjeno, da sta strokovni. Vendar si s strokovnostjo post festum davkoplačevalci nimamo kaj pomagati. Oziroma obratno. S tovrstno strokovnostjo, kot je zdaj prišla na plan, bomo  le pomagali bogatašem  in privilegirancem, da ostanejo anonimni. Sklep o tem, da se razkrijejo imena namreč ni bil izglasovan.

Svete krave Foruma 21

Poslanci Socialnih demokratov so včeraj, celo v odsotnosti Lukšiča, pokazali  največ  svojega genetskega materiala. Avantgardnost, vnemo in zgodovinsko širino obzorja bi jim zavidala celo starejša materinska stranka. Tako ne dvomimo, da bomo tudi po zaslugi poslancev SD davkoplačevalci pretentani dvojno. Kajti njihov »pravičniški« nastop proti poimenskemu  razkrivanju incestnih bančnih razmerij v Factor banki in Probanki je na koncu prevladal in s preglasovanjem so vendarle dosegli veliki cilj – podaljšano bančno tajnost.

Kljub TV prenosu, in s tem celo majhnemu upanju, da bo na koncu vendarle izglasovana zahteva Banki Slovenije, da bi ta obelodanila in posredovala uradni seznam deponentov nad 100.000 Eur ter njihovih transakcij, pa se to ni zgodilo. Očitno je ponovno zmagal nacionalni interes, čeprav se ljudje že množično sprašujemo: kdo pa so ti naši fantje, ki korakajo po nas? 

Načeloma in neuradno se sicer ve, da so to predvsem tovariši  Kučanovega  foruma 21.  Tovariši ali njihovi sodelavci, ki so znani v zadnjem času tudi kot možganski  trust, delavnica za produkcijo novih/starih strank na levici ter svežih idej za zavajanje volivcev z utopičnimi ideologijami družbenega inženirstva. Z enim samim ciljem, kako ohraniti in čim dlje podaljšati oblast in skisano vino naliti v nove mehove. 

Kot je v Sloveniji že običaj, demokracija vedno pade ob zaščitenih medvedih – pomembnih imenih na levici. Tokrat ni padla v razpravi, ki je bila odprta, celo zanimiva in pestra, seveda pa  pričakovano dvopolna. Demokracija je padla na izpitu  v njenem zaključnem delu - ob glasovanju.

Lukšičevo »očiščevanje« je tako ponovno padlo na preizkusu, zato je treba predvsem socialdemokrate spomniti na evangelij – ne morete hkrati služiti (rdečemu) bogu in (bančnemu) mamonu, ter hkrati biti zaščitniki delavcev in na drugi strani prevarantov in privilegirancev.

Krhkost in zloraba demokracije

Ob tem pa se je pokazalo še nekaj, kot je že davno tega ugotovil F.A. Hayek. Pokazala se je namreč, kot pravi. velika krhkost demokracije in »zmotnost prepričanja … da oblast ne more biti samovoljna, dokler jo nadzorujemo z demokratičnimi postopki. Vendar za to ni nobenega pravega dokaza. Večinska demokratična oblika vladavine, ki je zelo homogena in doktrinarna je prav tako zatiralska kot najslabša diktatura. Zato modno govorjenje o demokraciji kot glavni vrednoti ni povsem nenevarno«. Naj dodamo: posebej nevarno pa je tedaj, ko imamo, kot je to slučaj v Sloveniji, opravka z nesvobodo medijev.  

Krhkost oziroma pokvarljivost demokracije se zato izrazito in vse bolj kaže tudi v Sloveniji. Resnici na ljubo, se namreč v DZ ni zgodilo prvič, da sta  bili resnica  in pravica izglasovani, ne da bi bila ugotovljeni. Čemur pa se  v našem primeru seveda ni čuditi. Razkritje najslavnejših imen slovenske tranzicije, tovarišev, ki so v zavetju Kučanovega Foruma 21 z državnim denarjem, ustvarili  obe banki za lastno privatizacijsko samopostrežbo, bi seveda dodatno razgalilo Kučanov tranzicijski model, ki ga on sicer vztrajno in izmuzljivo pripisuje drugim. Čeprav je, kot smo slišali v Državnem zboru, na otvoritvi ene od obeh bank leta 2001 s tovariši in s šampanjcem temu modelu nazdravljal prav on. Da se kaj takega dogaja je možno le  v Sloveniji, kjer ga še nihče, najmanj pa ljudstvo, ni pozval na odgovornost in h kesanju za vse kar je za Slovenijo in Slovence »dobrega opustil in slabega storil«. Bilanca tega je vznemirljiva in zavidljiva, manjka samo računovodja, ki bi mu (do)končno izstavil račun. To pa bi seveda morali biti mediji, ki pa jih večinsko obvladuje prav on.

Bančna tajnost in natura 2000

Stranka S D katere predsednik Igor Lukšič gromovniško kliče po očiščenju in pomlajenju in s pomočjo tega izrazito vodi v javnem mnenju, bi seveda morala po definiciji biti pri razkrivanju prevar in njihovih akterjev avantgardna. Žal pa smo v Državnem zboru videli njeno avantgardnost v prav nasprotni smeri. Na seji je bila vodilna v obratnem početju - v zahtevah po prikrivanju in tajnosti podatkov. 

Zato seveda presenečenja tudi po njeni zaslugi ni bilo, kajti odločilo je (pre)glasovanje. Nekdo je duhovito pripomnil, da je treba Naturo 2000 razširiti na območje »naših«, kajti nekateri - če in kadar so resnično »naši« so zaščiteni kot kočevski medvedje.  Očitno se zdaj pravica do zaščite te in tovrstne novodobne tovarišije prevaja in transformira v samo bit slovenske socialdemokracije.

Žal pa večino teh dogajanj običajni ljudje sprejemajo le kot burko ali gledališko predstavo in na marsikaj pozabljajo. Celo vstajniki so pozabili  na volilni sistem, ki je pogoj sprememb, na boj proti korupciji, ustavo, referendume, na bančni rop in na številna vstajniška gesla.  

Hišne preiskave in ukinitev Pogledov Slovenije 

Ob dogajanju v parlamentu, ali prav zaradi njega, so odjeknile hišne preiskave na osnovi anonimne ovadbe. Dosegle so svoj namen, čeprav se je  v 24 urah prah polegel in je zdaj na dlani, da so bile namenjene zasenčenju dogajanja v Državnem zboru.  Cilj je bil dosežen: v medijih je bolj kot razprava v DZ odmevala preiskava na terenu.

So pa ljudje zdaj zbegani. Komu naj še verjamejo ? Oblasti in »javnim« medijem vse manj ! Ob bančnem bankrotu – ropu, bi Slovenija bolj kot Sahara dežja potrebovala ekonomsko neodvisno raziskovalno novinarstvo. Ob tem ko na TV ekranih predsednico vlade vidimo vsaj trikrat na teden, bi bilo več kot zdravilno vsaj enkrat na 14 dni videti in slišati kaj nam »dušebrišniški inženirji in arhitekti« Slovenije še pripravljajo. Za razkritje  tovrstnih scenarijev bi potrebovali oddajo Pogledi Slovenije. No, če smo odkriti, prav zato je bila politično ukinjena in noben protest ne pomaga.

Zato je zdaj ustavna presoja pobiranja naročnine na osnovi električnega priključka več kot nujna. Kot tudi zahteva Banki Slovenije za odpravo bančne tajnosti v likvidacijskem postopku bank.  Davkoplačevalci imamo pravico vedeti in ne dolžnost verjeti za koga plačujemo. Čas je, da to izterjamo od Banke Slovenije. Seveda po pravni poti.  Ali pa je v Sloveniji še toliko prava in predvsem pravnega državljanskega poguma pa je seveda drugo vprašanje.

                                            

DavkoPlacevalciSeNeDamo                                             Vili Kovačič

POLITIČNI PLES NA TEŠ

V sobotni prilogi Dela 13.07.2013 je Delov komentator Janez Markeš v članku »Plešoč sirtaki na plaži«, samozavestno in politično »korektno« zapisal. Ker pa gre v resnici za veliko nekorektnost, ne morem, da se ne bi  oglasil. Poglejmo kaj pravi:  »Zahteva SDS po izredni seji zaradi TEŠ6 meji na komedijo zlate ribice , katere spomin je dolg le 20 sekund. Vsakdo se še spomni, kako so TEŠ6 na široko odprli vrata pod vladavino Janeza Janše in kako je ta 1,6 milijarde težak projekt še julija 2012 dobil štiristo milijonsko injekcijo posojil v poroštvu javnega proračunskega denarja z aktivno in prikrito podporo SDS«. Konec citata.

Ker je moj spomin precej daljši od spomina zlate ribice in spomina Janeza Markeša osebno, se moram oglasiti. Namesto, da bi izredno sejo o TEŠ6 g. Markeš – ki je sicer deklarirani »borec« proti odtujenim centrom moči, pozdravil in ji dal podporo, zdaj uporablja pavšalne potvorbe za politično obračunavanje. V nasprotju z njim pa sam to sejo zelo pozdravljam. Pravi dosežek je, da je do izredne seje sploh prišlo, čeprav pozno. In če bom le mogel bom sklicateljem seje, to je stranki SDS, katere član sicer nisem bil nikoli, predlagal, da ustanovi preiskovalno komisijo, na kateri sem pripravljen tudi sam pričati – ne zato, da bi pomagal SDS, pač pa zato, da se TEŠ6 - ta ekonomsko okoljski monstrum in hkrati vele spomenik korupciji, enkrat za vselej in v opomin zanamcem, končno ustavi in se poišče alternativa zanj.

Državni zbor dokaze hrani.

Dejstva, ki demantirajo g. Markeša ob inkriminaciji SDS, pa so naslednja. Do nastopa vlade Boruta Pahorja oktobra 2008  je bilo za projekt TEŠ6 Alstomu nakazano 24 mio evrov rezervacijskega denarja. Tedaj – torej leta 2008 je bila »izklicna cena« projekta 660 mio evrov. Vsa kalvarija galopiranja cene projekta se je  pričela po volitvah koncem leta 2008, pospešeno odtekanje denarja pa leta 2009 in naslednja leta. Leta 2010 je tedanji minister Gregor Golobič v DZ izjavil: »projekt TEŠ6 je posvojila naša vlada, to si moramo priznati in nobeno izgovarjanje na predhodnike ne pride v poštev«. Približno tako je rekel. O tem obstoja magnetogram. To je bilo  na seji matičnega odbora za gospodarstvo, na katerem sem tisti dan celo dvakrat smel nekaj povedati.  Sejo je vodil Matjaž Han, ki mu štejem v dobro, da me je pustil govoriti.  Podporo pa mi je tedaj dal tudi Matevž Frangeš.

Minister Gregor Golobič, si je tisti čas povsem resno, žal pa neuspešno, prizadeval ustaviti mafijski projekt, kajti v njegovi  vladi je bil očitno, vsaj glede tega, mnogo močnejši »minister za strateške velenjske zadeve« Matej Lahovnik, ki je od vsega začetka imel specifično poslanstvo. Nemogoče je z Lahovnikom postajalo vse bolj mogoče. Od leta 2009 je Lahovnik intenzivno delal na tem, da ne glede na vse stranpoti projekta, ki so bile takrat že znane,  privede vlado do pisne podpore za pridobitev posojila EIB in EBRD. Da je bil Lahovnik uspešen, pa je tedanjo sekretarko, kasnejšo Zaresovo ministrico, gospo Darjo Radić, kot vem sistematično onemogočal in jo držal daleč stran od problematike in dokumentacije projekta TEŠ6. 

»TEŠ6 je Patria te vlade«.

Kako se je začel stampedo stroškov ? Že aprila 2009 je poslanec Andrej Vizjak pisal predsedniku vlade Borutu Pahorju opozorilno pismo glede projekta TEŠ6. Pismo si lahko preberete na spletni strani https://sites.google.com/site/davkoplacevalcisenedamo/. V intervjuju za Dnevnik pa je  Gregor Golobič leto in pol kasneje izjavil: »TEŠ6 je Patria te vlade«. Tak je bil tudi naslov intervjuja. V intervjuju je Golobič argumentirano zavrnil smiselnost in upravičenost projekta in praktično potrdil svojo trditev s seje DZ.  Glede »širokega odpiranja vrat SDS«, o čemer govori g. Markeš, pa se lahko prepričamo z drugačnimi dejstvi in sicer, če pogledamo kako so poslanci glasovali o poroštvu junija 2012. Vidi se, kdo je bil protagonist. Kaže pa se ravno nasprotna slika, kot jo ponuja gospod Markeš bralcem Dela. Kdor gre na  spletno stran http://poslanskibritof.si/  pa povsem iz prve roke lahko še kaj več izve o glasovanju in protagonistih ob sprejemu zakona.  Obstrukcija, ki jo tedaj izvedla stranka PS, pa  si zasluži posebno analizo, ki jo prepuščam drugim.  Za podrobnosti sem vedno na razpolago. Zaključek ki ga lahko dam g. Markešu pa je: če bi vse stranke glasovale tako kot SDS, poroštva ne bi bilo. Še manj ga bi bilo, če zraven prištejemo še stranko NSi.

Poroštvena prevara avgusta 2010!

Vendar pojdimo še nekoliko nazaj. Največji nateg, poleg Lahovnika, se je v bistvu zgodil avgusta 2010, ko je kljub  osebnemu zagotovilu Boruta Pahorja - julija istega leta, da bo  namreč Državni zbor  jeseni glasoval o poroštvu, dokončni finančni obvod izvedel minister Franc Križanič. Po prihodu iz Velenja je konec avgusta Slovenskim državljanom v slogu  »mestu in svetu«, izjavil: »poroštvo za posojilo ne bomo iskali zdaj, ampak v drugi fazi projekta«. No, do druge faze projekta novembra 2011, ko so poslanci SD dejansko začeli iskati poroštvo, pa so TEŠ-evci velikodušno zapravili cca 700 milijonov. Zrelo za kazensko ovadbo Križaniča – mar ne ? Ampak to čistilno nalogo prepuščam novinarjem, kar g. Markešu.  Na to temo sem tedaj v Delu in Dnevniku  napisal članek Poroštvena prevara oz. F. Križaničev  bypass parlamenta.

In pojdimo dalje: oktobra 2011 je prvič padlo poroštvo za posojilo za TEŠ6 v državnem zboru. Proti poroštvu je že tedaj glasovala SDS, ko je Zvonko Černač na seji izjavil: »glasovali bomo proti, kajti ne moremo biti za projekt, nad katerim visi grožnja referenduma«. In poroštvo je padlo, tedaj smo bili mnogi v dobrem smislu presenečeni. To je bilo za tisti čas odločilno. S tem se je poroštveni zakon za skoraj tri četrt leta umaknil z dnevnega reda, dokler ga ni v novi sestavi parlamenta stranka SD,  ki je skoraj biološko in tudi finančno vezana na ta projekt (predlog je dal Srečko Meh) ponovno uvrstila v proceduro. V tej novi proceduri pa sem na odboru, ki ga je vodil g. Šircelj iz SDS, za čuda  smel govoriti celo 3 krat, z mano vred pa še Lojze Peterle, mag. Miroslav Gregorič in predstavnica Greenpeaca. To poudarjam, da izpostavim razliko do medijev, posebej do časopisa Delo, ki je striktno zavračalo konceptualno nasprotovanje TEŠ6.  V svojih govorih v DZ smo prepričljivo zapirali vrata poroštvu za TEŠ6, celo tako močno, da nam je prisluhnilo več kot polovica poslancev tedanje vladne koalicije, z izjemo Desus in SLS. Slednja je žal s politično korupcijo na volitvah 2011 ob kandidaturi Uroša Rotnika na svoji listi,  tudi sama zabredla v močvirje tega projekta. 

In za konec si še enkrat oglejmo glasovanje v DZ: Če bi vsi, ali vsaj nekaj strank sedanje koalicije (npr. Virantovi, ki imajo sicer silno lepo napisan ekološki manifest) tedaj glasovalo kot je glasovala SDS, poroštva zagotovo ne bi bilo. G. Markeš pa trdi, ravno nasprotno, da je prav ta na široko odprla vrata projektu. To bi marsikdo sicer bil pripravljen z veseljem verjeti in bi si danes želel, da bi bilo tako, vendar Vas moram razočarati. Dejstva govorijo nasprotno.  Mislim, da sem s tem dokazal, da je Markeš brcnil v popolno temo.  Poskus politizacije in diskvalifikacije poslanske pobude za izredno sejo je s tem očitno spodletel, čeprav ne verjamem, da se tako pisanje ne bo nadaljevalo.  Še manj pa si lahko obetam, da bo objavljeno v Delu.

Vse dogajanje sem spremljal in  upam si trditi, da kljub moji neuspeli pobudi za referendum, ki je potem obstala na Ustavnem sodišču, pobudnica te seje stranka da SDS za razliko od najbolj vpletene stranke Socialnih demokratov, pri Markeševem »širokem odpiranju vrat« temu projektu nima prav veliko. Razen če g. novinar ne misli, da je limit 1,3 milijarde evrov, ki ga je  glede cene projekta postavila vlada JJ, »odpiranje vrat«.  Naj poleg Markeša in Delovih novinarjev, razume kdor more. Ta limit  je zdaj krepko prekoračen in sicer  že za 140 milijonov (kar pa seveda še zdaleč ni končna številka). Zato je zadnji čas, da  o zavoženem projektu  na izredni seji razpravlja DZ, ne pa da se seja kot taka ironizira in problematizira.

Vloga medijev, predvsem negativna,  je bila izjemna !

Z izjemo Dnevnika v dnevnih tiskanih medijih TEŠ6 s strani novinarjev  ni bil nikoli resno  problematiziran do te mere, da bi to imelo kakšen vpliv na dinamiko projekta, ali pa le v nebistvenih stvareh. Podobno je bilo v elektronskih medijih, izjema so bili le Pogledi Slovenije in Info TV.

Za vzpon in široko odpiranje vrat projektu TEŠ6 nima zaslug stranka SDS, kot trdi g. Markeš, pač pa prav nasprotno, leve stranke S D, Desus, ter DL skupaj z SLS. Enako ali pa še bolj pa  stranka PS, ki je glasovanje obstruirala in si s tem po Pilatovsko umila roke. Neprecenljiv pa je vpliv tiskanih medijev, ki so »glumili« demokracijo, v resnici pa so z enostranskimi in selektivnimi informacijami podpirali zavožen  projekt in predvsem ponavljali stališča vodstva TEŠ in HSE. Avantgardno vlogo je imelo Delo. Smešilo je nekajkrat tudi tiste, ki smo napovedovali  sedanjo agonijo. Za nagrado svojega nasprotovanja sem dobil v tistem času s strani Delovih Ozadij »častno« črno piko. Še prej pa se je Delo izkazalo z neposredno cenzuro pri objavi moje diskusije na Delovem omizju. S tem pa še ni konec Delovih »zaslug« za ta projekt.  Delov novinar je v najbolj kritičnem trenutku bistveno pomagal, skupaj z znamenitim AUKN,  pri likvidaciji  novega nadzornega sveta HSE, ki ga je postavila ga. Radićeva. Ta nadzorni svet se je tedaj prvič resno lotil analize zalog premoga in je sploh prvič resno napovedal možnost ustavitve projekta, kar je bila za tisti čas skoraj magična prepovedana beseda.    

Ukinitev Pogledov Slovenije in ali kdo bo še ustavljal mafijo ?

Negativna zasluga novinarjev, ki se namesto s problemi ukvarjajo s političnim obračunavanjem, je za projekt TEŠ6 neizmerljiva. Povsem sem prepričan, da se v Avstriji, ki ni socialistična država, je pa medijsko nekoliko bolj demokratična in uravnotežena država,  TEŠ6 nikoli  ne bi mogel zgoditi. 

Na koncu pa še nekaj o TEŠ6 in Pogledih Slovenije, ki jih zdaj hočejo ukiniti. Pogledi Slovenije so bili edina polemična oddaja na vodilnih slovenskih televizijah, ki so si upali dregniti v projekt TEŠ6. In to celo dvakrat. Vsi drugi uredniki so se polemiki o TEŠ6 na odprti sceni izogibali. Tudi sam sem v obeh Pogledih sodeloval. Pa tudi v tem okviru ni bilo dovolj možnosti, da bi predstavili alternativo TEŠ6. Ob skorajšnjem ukinjanju oddaje Pogledi Slovenije pa se sprašujem, kdo bo poslej v Sloveniji ustavljal mafijo ? Dvomim da bosta to opravljala časopis Delo in g. Markeš. In dvomim, da bi to opravljala korektno.

O TEŠ6 bi se dalo povedati še mnogo odločilnih oz. bistvenih detajlov. Zato gospodu Markešu priporočam, da se drugič pozanima o zadevi. Potem bo tudi potreba po mojih reklamacijah njegovih člankov na to temo odpadla. Tukaj so še vprašanja, zakaj ni ničesar storilo RčS, zakaj KPK in Klemenčič molčita, negativna restriktivna vloga inf. pooblaščenke, konflikt interesov Antona Ropa v EIB ob odločanju o posojilu za TEŠ6 in molk KPK ob tem.  Nadalje: kameleonska vloga Državnega sveta, popolna pasivnost  stroke in indiferentnost nevladnih okoljskih organizacij ob referendumu o poroštvu. Nadalje pa je tu še zanimivo vprašanje: poroštvo za TEŠ6 in zlato fiskalno pravilo, na katerega mi eminentni pravniki nočejo odgovoriti. Odprta so še vprašanja problem jekla T-24 na Alstomovih instalacijah v Nemčiji, falsificirana študija Evonik, vloga političnih  strank in seveda ne nazadnje: zakaj v Sloveniji zelena stranka ni možna ? Nad vsem tem pa je seveda osnovno vprašanje: Kdo vlada, če ne vlada vlada in če se vlada spreneveda, da vlada ?  Šele na koncu pa pride futuristično vprašanje: kako iz nastale situacije ?

O tem pa kdaj drugič, če mi bo svoboda tiska naklonjena. Za enkrat pa le sporočilo: politični ples ob TEŠ6 je upravičen in več kot nujen. TEŠ6 je nedokončana in nesrečna zgodba nikoli izvedene slovenske tranzicije in nikoli ukinjenega udbo mafijskega gospodarstva in njegovih menedžerjev, ki upravljajo s slovensko državno lastnino. Lastnino tako imenovanega paralelnega (paradržavnega) gospodarstva, o katerem je govoril njegov oče Niko Kavčič. In seveda srečna zgodba njihovih političnih botrov.

Kajti v Sloveniji  je žal še vedno politika vse, predvsem tista, ki ima v rokah monopole, ki finančno napajajo politične stranke. Tukaj pa je najbolj vključena in v blato preko glave potisnjena stranka Socialnih demokratov, to je Lukšičeva  SD. Čeprav se ljudstvu – po anketah sodeč zdi, da SD s tem nima nič, je resnica prav nasprotna.  Ta stranka je bila in je še vedno generator TEŠ6. Brez nje se v tem projektu, kljub Lukšiču,  ne zgodi nič. Njen monopol  pa je tudi trasa avtoceste 3. razvojne osi.

Analiza njene udeležbe je posebna tema. Lažni videz Lukšičevega umivanja rok, za potrebe javnega mnenja, mora biti razkrit. Morda bo k temu pripomogla tudi ta izredna seja. Seveda pa se to razkrivanje ne bo dogajalo v Delu in ne ob pomoči Markeševega  »analitičnega« politično propagandnega peresa.  To kar se dogaja s TEŠ6 zdaj, smo mnogi že pred leti napovedovali.  Zato si zdaj zaslužijo častno črno piko tisti, ki s spominom zlate ribice, skušajo diskvalificirati sejo DZ, ki je žal morda (pre)pozna, čeprav več kot nujna.


Ljubljana, 16.07.2013                                                                   Vili Kovačič


RAZMERJE MED ORGANI IN DRŽAVLJANI - ALI KAKO DELUJE KPK


Spoštovani g.  Goran Klemenčič, predsednik komisije za preprečevanje korupcije.

V petek 17.05.2013 sva se s kolegom bivšim poslancem oglasila pri Vas, da uradno izveva za status mojih dveh prijav v dveh zelo pomembnih zadevah. Žal  naju je uslužbenec (mislim sicer, da ne po njegovi lastni krivdi) odpravil kar stoje in na vratih tako, da niti nisva mogla vstopiti v uradne prostore KPK.  To naju je zelo zmotilo, ampak to zdaj niti ni bistveno. Bistvo je, da s kolegom kot državljana od urada KPK ne moreva uradno izvedeti kaj se je dogajalo in kaj se dogaja z dvema našima prijavama – vlogama. Zato zdaj ponavljam tri vprašanja: 

a) Prvič: ali je ob ravnanju g. Antona Ropa – slovenskega predstavnika v EIB in podpredsednika EIB pri posojilu za TEŠ6 z vaše strani ugotovljen konflikta interesov ali pa konflikta ni ? Torej ali je bilo posojilo odobreno na nezakonit način  ali pa je vse zakonito, ker takega konflikta interesov ni bilo.

V slednjem primeru  bi torej bila moja prijava neupravičena.  DavkoPlacevalciSeNeDamo  smo pričakovali načelno mnenje KPK in sporočilo za javnost. To še toliko bolj, ker so vsi mediji o tej zadevi sto odstotno “profesionalno” molčali. Žal reakcije oziroma odgovora z Vaše strani ni bilo.

Niti nismo vedeli in še zdaj ne vemo, ali ste zadevo sploh vzeli v obravnavo (čeprav bi jo morali prioritetno). Šele na mojo pisno urgenco smo namreč dobili lakonični odgovor KPK v katerem piše da “zadevo proučujejo tudi drugi organi”. Kaj bi to  pomenilo mi ni bilo jasno, zato sva s kolegom hotela to preveriti. Vendar pa po tem “sestanku” lahko rečem, da zdaj  vemo še manj. Ali pa morda nimamo pravice vedeti. Tudi to me zanima. Sicer pa je bila v tem primeru zelo pomembna PRAVOČASNOST, ki pa je zdaj, spričo negibnosti KPK, zamujena.

b) Drugič: ali je s protokolom h koalicijski pogodbi vladnih strank kršeno ustavno določilo glede samostojnosti poslancev, ki je zapovedana v 82.členu Ustave RS in ali je s tem protokolom kršen Zakon o integriteti javnih funkcionarjev ? Ali pa je s tem vse v redu ? Integriteta javnih funkcionarjev je vaše področje in je bila zato zadeva naslovljena, razen na tožilstvo, tudi na KPK. Ovadba na državno tožilstvo pa ne more odtehtati vašega mnenja – ki ga nam je sporočil danes vaš predstavnik, da naj bi namreč ovadba zadoščala in naj bi po tej logiki KPK bila odvezana dolžnosti oziroma pristojnosti obravnave. Menimo, da ovadba poslana na tožilstvo ne izključuje upravičenosti ugotavljanja kršitve zakona o integriteti s strani KPK.  Zato Vas prosimo, da primerno ukrepate.             

Žal pa, da bo slika kompletna, tožilstvo sploh (še) ni zavedlo prejema naše ovadbe. To sva danes na veliko presenečenje s kolegom izvedela na okrožnem državnem tožilstvu. Kljub temu, da je bila vsa zadeva poslana tudi medijem, ki pa so seveda tudi v tem  primeru zadevo “profesionalno” zamolčali in  poskrbeli za  neobveščenost državljanov. 

Zavedamo se, da bomo v konkretnih primerih le redko ali pa morda le po čudežu uspešni. Naše aktivnosti so bolj loterija, so pa del zelo aktualne raziskave o (ne)delovanju institucij v Sloveniji – tudi nadzornih institucij. Izgovarjanje na to da zadeve preiskujejo tudi drugi organi je jalovo in ne vodi ni kamor. Tudi ping pong med institucijami državljane ne zanima, saj so državne institucije same po sebi dolžne sodelovati, vsaka pa mora postopati v segmentu lastnih pristojnosti ali zadevo odstopiti drugim, obenem pa o tem obvestiti prijavitelja.

c)  Tretjič: ali in kdaj lahko državljani pričakujemo novo (drugo) vmesno poročilo KPK o korupciji v projektu TEŠ6 ali pa morda zaključno poročilo ? Zadeva ponovno postaja aktualna. To dokazujejo pravkar objavljene stroškovne prekoračitve zneska nad 1.302 mio eur, ki  je bil pogoj za državno poroštvo. Ali ni tudi to nova kršitev, kršitev zakona, ki je bil sprejet pod določenimi pogoji ? Kam se lahko pritožimo ? Vaše poročilo zelo težko pričakujemo, saj pomembne stroškovne postavke v projektu sploh  še niso vključene.


Spoštovani g. Klemenčič. Z velikim upanjem in zanimanjem smo spremljali vaše prve korake in napore, da se v Sloveniji na tem področju nekaj premakne. Glede na predhodnika je bil premik velik. Žal pa se zadeve na nekaterih področjih ne razvijajo v pravo smer, zato smo prisiljeni reagirati. Ugotovitve o vsesplošni sistemski korupciji so  jalove, dokler ne bodo znani njeni konkretni nosilci v politiki in tako imenovanem “paralelnem” gospodarstvu, ki kljub spremembi sistema veselo deluje naprej. Z našimi prijavami želimo vplivati na to, da se ta monstrum  nikoli dokončane tranzicije začne krhati in slabeti. Žal pa se dogajajo prav obratni procesi. KPK bi v kritiki razmer morala v državljanih  in javnosti prepoznati zaveznika, ne pa nadležnega “nebodigatreba” ! To početje nam ni v veselje. Ko bi svoje delo mediji ter institucije opravili kot je treba, bi se mi z veseljem posvetili drugim temam.

                                                                                                                          Vili Kovačič


Pripis: s tem pismom sem seznanil tudi moje sodelavce in znance, ki jih stvar zanima. To objavljam na spletu, saj v  medijih ne morem pričakovati odziva. Ali pa morda po pomoti !

Prilagam pa še mnenje sodelavca – bivšega poslanca, ki me je spremljal na obisku pri Vas.

Ne glede, da določeno zadeve sodijo v obravnavo  drugih inštitucij, (npr, preiskovalni, sodni organi, ind. ...) to NE IZKLJUČUJE, da se nanašajo tudi na področja iz vaše pristojnosti.
Pri tem menim, da ni ključno ali je v mojo vlogi povsem točno opredeljena zadeva, kompetence in merodajni organi,ki naj bi zadevo reševali, ampak vsebina vloge v kateri se lahko  tudi prepoznajo zadeve iz vaše pristojnosti.
Da se razumemo: KPK naj ne bi bila nek državni upravni organ, ki stranko zaradi včasih nebistvenih napak zavrača oz. napotuje drugam, ampak ji svetuje in pomaga ter, kar je ključno:  prevzema zadeve v obravnavo ne glede na samo formulacijo kot tako - le če so v njej elementi,ki se tičejo dela KPK.

Državljani nastopamo do institucij pogosto kot amaterji, dejavnosti opravljamo volontersko in zato lahko v naši vlogah najdemo tudi kakšne pomanjkljivosti. KPK pa bi morala do nas državljanov  delovati pro-aktivno in ne birokratko restriktivno.  Pa tudi, če je posredi zadeva, ki se nikakor ne tiče vaše komisije, pričakujemo od komisije, kot ja vaša,  kako se naj ravnamo in na kateri organ naj se obrnemo - kar končno izhaja iz načel samega upravnega postopka.

PROTEST IN IZJAVA PROTI NOVI REFERENDUMSKI UREDITVI


Namesto uvoda

»Izrodi se vsaka država, kjer je oblast zaupana le voditeljem. Le ljudje sami so varni varuhi države  in če menimo, da ljudstvo ni dovolj izobraženo, ni rešitev v tem, da ljudem oblast odvzamemo ampak, jih izobražujemo in informiramo. To je pravi korektiv zlorab ustavnih pristojnosti«. 

Thomas Jefersson, 3.predsednik Združenih držav pred 210 leti


  1. Najnovejše preurejanje referendumske zakonodaje je postopkovno in vsebinsko nesprejemljivo. Povsem neodgovorno in nedržavotvorno početje je, da v kriznih razmerah postavljamo ureditev, ki bo veljala desetletja. Predlagatelji se tega ne zavedajo ali pa, kar je še huje, zavestno delajo predvsem v korist lastnega političnega preživetja. Z novo ureditvijo dejansko prehajamo v obdobje, ko državljanski referendumi ne bodo več možni oz. ne bodo učinkoviti.    
  2. S predlaganim krčenjem neposredne demokracije se demokracija spreminja v strankokracijo vzpostavlja se nov  strankokratski sistem, ki  ga nismo nikoli izbrali, zdaj pa se na prikrit in nedemokratičen način vgrajuje v sam politični sistem. Ignoriranje in onemogočanje stališč aktivnih državljanov in njihovih zahtev po zastopstvu v organih, ki o tem odločajo, pa je znak paranoje političnega razreda pred ljudstvom in drugačnimi mnenji.
  3. V novi ureditvi je spornih več stvari, predvsem pa omejevanje referendumske tematike in določilo o veljavnosti referendumskega rezultata z zahtevo po 20 % številu glasov celotnega volilnega telesa za zavrnitev zakona. To pomeni znižanje demokratičnih standardov odločanja, saj ta omejitev izničuje izvorno demokratično pravilo, da je zakon zavrnjen, če je proti njemu glasovala večina udeležencev. S tem ko se krši osnovno načelo demokracije,  se favorizira prevlada neaktivnih državljanov, ki bodo z neudeležbo vplivali na rezultat. Abstinenca bo še večja kot je do sedaj. Enaka pravila glede obveznega odstotka  volilnega telesa bi morala veljati tudi za volitve Državnega zbora. Dokler tega ni, na kvorum ne moremo pristati. ENAKI VATLI ZA VSE so minimalni pogoj za funkcioniranje demokracije.
  4. Z  ukinitvijo pravice 30 poslancev ni rešeno vprašanje, da mora imeti tudi manjšina – politična ali državljanska - pravico in možnost uveljaviti referendum o zakonih in ustavnih spremembah. Tako nastaja nov demokratični deficit, ki ni nadomeščen s tem, da bi to pravico prenesli na koga drugega, še manj pa na državljane. Razprava in novi predlogi se tega problema sploh ne dotikajo. Nesprejemljivo je tudi odločanje poslancev o celotni problematiki ustavnih sprememb v paketu. Nujno je potrebno ločiti zrno od plev in sprejemljive od nesprejemljivih rešitev. Vsako od njih je treba sprejemati posebej. Prav tako  ni omogočeno referendumsko odločanje o posameznih členih zakona, ko se zaradi enega ali dveh spornih členov  zavrže sicer dober zakon. Hkrati je treba posodobiti Zakon o referendumu in ljudski iniciativi (ZRLI) in postopek zbiranja podpisov državljanov olajšati, ne pa popolnoma nesmiselno ovirati.
  5. »Vladajoči« del pravne stroke ne more biti  ekskluzivni reprezentant družbenih potreb po demokratičnem izrekanju. Zato je nujna vsestranska in odprta razprava, z vidika različnih strok. Te razprave do sedaj ni bilo. Zahtevamo, da se končno uvede demokratični in  medijsko odprt dialog o tej temi. Pozivamo predsednika države, da v tem smislu prevzame pobudo. Do konca leta  2013 naj se opravijo temeljite razprave, ki bodo osnova  za nov razmislek in drugačen predlog nove ureditve, ki bo upošteval čim več vidikov celotnega problema in  bo hkrati konsenz politike s civilno družbo. Zdajšnji konsenz politike je škodljiv, saj gre za konsenz vladajočega razreda s samim seboj o tem, kako ljudstvu dejansko odvzeti še zadnji vzvod odločanja in vplivanja na zakonodajo.
  6. Dosedanje zlorabe referendumov za politične obračune niso nikakršen argument za njihovo omejevanje. Izjave predstavnikov nove oblasti o upoštevanju  vstajniškega in protestniškega gibanja, ne morejo ostati le verbalne, končno morajo dobiti potrditev v njenih postopkih. Samo po dejanjih lahko ocenjujemo politike.  Nekateri predlagatelji gredo v ignoranci celo tako daleč, da predlagajo, da naj bi bila referendumska odločitev nezavezujoča, kar kaže na neverjetno samozadostnost in samozaverovanost politične elite.

Zato pozivamo Državni zbor, naj postopka sprejemanja nove referendumske ureditve ne nadaljuje po začrtani poti in naj predlog sprememb vrne v ponovno obravnavo na izhodišče, to je nazaj v Ustavno komisijo. V ustavni komisiji pa naj se civilni družbi, aktivnim državljanom in njihovim strokovnjakom končno zagotovi pravica do zastopstva in sodelovanja pri odločanju o predlogu. Ta pravica je bila večkratno in na različne načine kršena, čeprav noben pomemben dokument ne bi smel  biti  sprejet brez predhodne temeljite družbene razprave. Hitenje pri tem, čemur smo zdaj priča,  je neodgovorno in nesprejemljivo početje.  

Politika izvršenih dejstev in izgovarjanje o nepovratnosti postopka, je v Sloveniji dobilo domovinsko pravico na več področjih.  Čas je, da se končno nadomesti z družbenim dialogom, do katerega imamo pravico, politiki pa dolžnost, da zanj poskrbijo in ga omogočijo. Sicer pa pozivamo poslance naj podporo za njihov načrt preverijo med ljudstvom in naj sami razpišejo ustavodajni  referendum sicer bo to prisiljena storiti civilna družba. S tem  se bomo izognili  kasnejšim novim političnim zaostritvam. Kdor se boji referendumov, se boji ljudstva!

Kriza je v Sloveniji tako trdovratna, ne zaradi preveč, pač pa zaradi premalo demokracije in nesodelovanja, sploh pa ni nastala zaradi referendumov. Dejanska ukinitev le teh bo krizo le poglobila in zaostrila. Iluzija vladajočih politikov - tako domačih kot tujih - je, da bo omejitev referendumov prispevala k  izhodu iz krize. To kaže na krizo vseh kriz, to je na krizo zaupanja. Razvita neposredna demokracija je sredstvo za povečanje zaupanja, njeno omejevanje pa sredstvo polarizacije in konflikta. Politika se bo končno morala sprijazniti, da so referendumi še najmanj, kar ljudstvo zahteva, ljudje  namreč zahtevajo več – revizijo Ustave in spremembo volilnega sistema.


Če bodo zdaj možnost državljanskega referenduma poslanci neodgovorno in lahkomiselno zapravili oziroma izničili, bodo uničili tudi državljanske pobude. Država brez državljanov pa ne sme in ne more biti naš cilj. To bi bila vizija oligarhične družbe, za katero si  nismo nikoli prizadevali in zanjo kadarkoli  glasovali.


Ljubljana, 10. 04. 2013                                                                Vili Kovačič 

Poslano na : - predsednik države Borut Pahor, -predsednik Državnega zbora Janko Veber, - predsednica vlade RS  Alenka Bratušek, - predsednik ustavnega sodišča Ernest Petrič, - podpredsednica Ustavne komisije Maša Kociper, - koordinator strokovne skupine Miro Cerar, - predlagatelj ideje o zavrnitvenem referendumu Igor Kavčič, - avtor ločenega mnenja Lojze Ude, - avtor ločenega mnenja Ciril Ribičič in - vodje poslanskih skupin DZ ter vodje parlamentarnih strank

POZIV EU PARLAMENTARCEM

no spoštovanje standardov za katere se sicer deklarativno zavzemajo EU  in njuni banki EBRD in EIB.

Popolnoma nesprejemljivo je, da EIB banka daje zeleno luč za posojilo za projekt, ki je v PROTIKORUPCIJSKI PREISKAVI. EBRD pa ji sledi. Sprašujemo se kje živimo, ali levica ne ve kaj dela desnica. Ali je oblast od kapitala ali od ljudi.

Okoljska politika niso deklaracije, okoljska politika so investicije. In kako naj EU napreduje, če se vrhovne institucije, ne zmenijo za pravila, ki so jih same postavile. To ni vredno evropskega razuma in evropskega  etosa. Tokrat sta zmagala KAPITAL in lažne obljube - papirnate garancije vlade, ki so vse ujetnik nasilnega in koruptivnega energetskega fosilnega lobija. Ljudje in okolje ne štejeta.     

EVROPA KORUPCIJE ni naša Evropa. Takšno si nismo zaslužili in je ne podpiramo. Dokler Evropa ne bo Evropa spoštovanja dejstev in dokler ne bo konca LAŽI, se žal ne moremo počutiti njeni enakopravni državljani.

Spoštovani EU poslanci, naredite kaj, da se nam in Vam vrne dostojanstvo in zaupanje, ki so ga EU finančne institucije v poteptale. Niso samo pogodbene obveze to, kar šteje. Še več naj bi štela etična načela.

Ne moremo sprejeti, da nam  zdaj iz EIB in EBRD skorumpirani projekt ponujajo kot sredstvo zmanjševanja emisij. Zmanjšanje emisij je možno doseči na številne druge načine. To vemo državljani, to ve stroka, žal to ne vedo bankirji. Poslanci EU parlamenta, imate možnost, da to preprečite. Storite to za Evropo in njene državljane, za Slovenijo.

Ljubljana, 08.03.2013                                                            Vili Kovačič


RUDARSKI INŠPEKTOR ZAVRAČA OČITKE

Po dveh nesrečah - Premogovnik Velenje in inšpektorat o očitkih Vilija Kovačiča

Na prispevek Braneta Piana z  dne 01.03.2013 v rubriki Gospodarstvo (stran 10 spodaj) želim zaradi objektivnejše informacije dodati nekaj ugotovitev. Gospodu Pianu se obenem zahvaljujem za reklamo za moj prispevek, ki sem ga hkrati s neuspešnim poizkusom objave v slovenskih medijih (tudi v Delu)  objavil na spletni strani https://sites.google.co/site/davkoplacevalcisenedamo/.

Odposlani prispevek  pa je bil primarno namenjen banki  EIB.  Opozarjam pa, da ima inkriminirani članek nekoliko drugačen naslov, kot bi sledilo iz informativno polemičnega zapisa g. Piana. Glasi se: »OPOZORILO NA KONFLIKT INTERESOV  PODPREDSEDNIKA  EIB ANTONA ROPA IN NOVI RAZLOGI ZA ZAUSTAVITEV POSOJILA«. Tega konflikta interesov ni zanikal še nihče.  Upam, da ga bo vendarle inkriminirala tudi slovenska KPK - protikorupcijska komisija, morda pa tudi OLAF. To pa bo treba storiti zelo hitro, kajti prav zdaj se bodo v EIB  (tudi Anton Rop) odločali o odobritvi ali zavrnitvi posojila za TEŠ6.

Razburjenje rudarskega inšpektorja pa ni osnovano. Nisem zapisal, da inšpektor ni obveščen. V izogib temu kaj sem v resnici zapisal in kaj nisem, bom citiral ta del teksta, ki glasi takole: »O izigravanju pravne države pa priča ravnanje vodilnih v Premogovniku Velenje, ki vse probleme minimizirajo in celo »uspešno« skrivajo pred javnostjo. Policija, rudarski inšpektorat ter mediji nimajo, ali pa imajo  zelo omejen dostop na kraj dogodkov, oziroma do podatkov o njih, tako da pravi nadzor in obveščanje javnosti  nista mogoča. Dogaja se celo, da je policija obveščena o nesreči  1 dan po dogodku«. To je vse. Rudarski inšpektor se neupravičeno razburja, saj govorim, le da je bila policija (ki se  na mojo informacijo ni odzvala – je ni demantirala), obveščena o zadevi šele 1 dan po dogodku. Je pa zaskrbljujoče, da preiskava prve nesreče še kar traja in da javnost o tem ni obveščena.

In še nekaj o odkopavanju premoga. Informacije o tem imam iz strokovnih krogov. Kam bodo rinili z  odkopavanjem premoga je jasno. Tam kjer bo premog boljši in ga bo več. Razne kolateralne škode – kot so ljudje, kot so potopljene stavbe in uničene obdelovalne površine ter kontaminirana zemljišča in pa nova jezera, seveda  vizionarskega vodstva ne zanimajo.

Želim pa se odzvati tudi na navedbo, da V.K. »pojasnjuje pojave, ki jih ne razume«. To poceni anti-argumentacijo ne sprejemam, zato navajam originalni del teksta, saj je poleg opozorila na kontaminiranega Antona Ropa, izkopavanje premoga jedro mojega sporočila, vodstvu EIB. Vaše navedbe o mednarodnih recenzentih, pa me ne prepričajo. Nekoč sem za Delo napisal članek z naslovim »Bankrotirajmo strokovno«, zdaj je treba dodati le še »bankrotirajmo mednarodno«.   

Sicer pa poglejmo citat: »Izkopavanje premoga na zelo koncentriranih odkopnih poljih je v zadnjem času v rudniku močno povečalo tveganje zaradi nekontroliranih posedkov, kar je že privedlo do delovnih nesreč in telesnih poškodb rudarjev. Vseeno pa odgovorni v PV, ne glede na posledice, pri tem zavestno vztrajajo, saj si odkopavanja na širšem območju še ne morejo, ne upajo privoščiti.  Odkupi zemljišč in odškodnine za stanovanjske objekte bi namreč gorivo za TEŠ6 dodatno podražili. Kljub zavedanju, da bo treba odkopavanje širiti na zahodno stran mesta Šoštanj, pa uprava PV razširja  povsem nasprotne, zameglitvene načrte o gradnji stanovanjskega naselja na odkopnih območjih v smeri mesta Šoštanj. Prava slika tako postaja vse bolj popačena in javnost zmedena.« Tu bi na koncu stavka le še dodal: »bo treba odkopavanje širiti na zahodno stran mesta Šoštanj - v smeri  Topolščice«. Prav tam, kjer naj bi po načrtih vizionarskega vodstva PV, zrasle nove Potemkinove vasi. Vizija tega, kar ponujajo do leta 2054, pa so v resnici nove potopljene vasi.  Tej viziji manjka le še hribovska mornarica. 

O fiktivni ceni 2,25 za euro pa na tem mestu ne bom govoril. Če bi bila možna, bi jo v PV že zdavnaj morali realizirati, sicer pa je treba vodstvo obdolžiti nevestnega dela v službi. Ta golob na strehi bo močno podražil elektriko. Ne bodo je plačevali tuji recenzenti. Plačevali jo bomo slovenski državljani. 

Zahvaljujem se g. Pianu, da sem na osnovi njegovega prispevka, dobil priložnost plasirati »sporne« ideje in informacije v širšo javnost. Morda tudi do vizonarjev v Šaleški dolini. Za enkrat namreč slovenska medijska svoboda sega le do osebnih spletnih strani. Je pa res, da se kljub temu nič ne da skriti, kot v dobrih starih časih. Res pa je, da se le malokaj da spremeniti.


Ljubljana, 07. 03. 2013
                                  Vili Kovačič

SPOŠTOVANI GOSPOD PREDSEDNIK WERNER HOYER

Cenimo vaša prizadevanja, da pridete projektu TEŠ6 do dna, da se razkrijejo neznanke in fiktivne predpostavke, ki bodo udarile po žepu tako EIB kot slovenske davkoplačevalce in potrošnike. Ne glede na to do kakšnih ugotovitev boste prišli, pa menimo,  da se projekt pod bremenom korupcije, ki ni razčiščena, ne sme nadaljevati. V Sloveniji smo v absurdni situaciji, politiki so prisiljeni odstopati, padla je celo vlada, na področju preiskave TEŠ6 pa se ne zgodi nič. Politiki odstopajo projekti pa ostajajo, ne da bi se kar koli pojasnilo. Vendar se bo tudi to spremenilo, saj ljudje niso pripravljeni več zadev samo opazovati.

V enem od novinarskih povzetkov tiskovne konference z Vami, je bilo zapisano, da EIB ne želi puščati za sabo ruševin. Prav imate, ruševine ne bi bile spodbudne za nikogar.  Ampak to je mogoče doseči na drug način. Rešitev brez ruševin je preusmeritev TEŠ6 na drugo energetsko gorivo.  To gorivo je  zemeljski plin, ki je pred vrati - Južni tok, gre prek Slovenije. Plinovod pa v Šoštanju že imajo, trenutno sta tam dva plinska agregata s po 41  MW moči, ki služita za dogrevanje  pare v obstoječih blokih 4 in 5. Velik del  infrastrukture, ki je do sedaj zgrajena za TEŠ6, se seveda  lahko uporabi tudi za plinski agregat. Prav tako hladilni stolp, ki je zunanji simbol te investicije. Ni potrebno da je ruševina. Uporabi naj se za blok6.  Bloka 4 in 5 pa seveda lahko obratujeta še naprej, kajti do izteka življenjske dobe imata še – več kot desetletje - blok 4 ima še 10 let in blok 5 še 15 let.

Ta rešitev ima številne prednosti. Če bi  za TEŠ6 kot gorivo uporabili zemeljski plin bi se izpusti zmanjšali   ne za 1/3 pač pa za 2-3 krat. To bi bil velikanski skok v zmanjšanju degradacije okolja v Šaleški dolini, kjer ni problem samo TEŠ pač pa tudi rudnik, ki izpušča velike količine metana. V deponijah pepela in sadre ter  v ozračju prihaja do kontaminacije s težkimi kovinami in radioaktivnim Radonom in Uranom. Tega v  Šoštanju nihče ne meri, kajti vse je tako absurdno urejeno, da povzročitelji onesnaženja nadzorujejo nadzornike. Podjetje Erico ki naj bi izvajalo meritve je v lasti premogovnika Velenje oziroma lobističnih struktur.

TEŠ6, takšen kot je sedaj zamišljen, je Slovenijo že kontaminiral, ne samo okoljsko pač pa tudi korupcijsko. Zato ne moremo molčati in bomo od vlade zahtevali, da vlada garancije za posojilo EIB ne realizira. Kajti ta garancija z vladne strani je še vedno samo pogojna. Protesti  v Sloveniji so usmerjeni tudi proti velikim državnim infrastrukturnim investicijam, ki so v največje leglo korupcije. Ustavitev posojila in preusmeritev na plin pa bi bil precedens oziroma svarilo, tudi za vse bodoče projekte. Protestniki zahtevamo, da se veliki državni infrastrukturni projekti podvržejo transparentnim postopkom in sankcijam za njihovo neizvajanje. Sem spada tudi TEŠ6.

Zelo se čudimo Evropski komisiji, da dopušča stanje, ko ena institucija – OLAF , projekt preiskuje, druga institucija - EIB pa zanj daje posojilo. To stanje je absurdno in meče slabo luč  in  nezaupanje na institucije EU. Tudi vpliv gospoda podpredsednika EIB Antona Ropa na to investicijo bi moral biti izločen, kajti gre najmanj za konflikt interesov prek njegovega sina, pa tudi prek politične stranke Socialnih demokratov, ki drži v rokah politično podporo projekta, s tem pa tudi zaščito ljudi, ki so soudeleženi  v korupciji.

Naložba EIB za ta projekt, tako kot je zastavljen nima dolgoročne perspektive. Prej ali slej bo ljudstvo zahtevalo revizijo pogodb, podobno kot na Islandiji. Korupcija in pohlep ne moreta biti gonilo kapitalizma, v kolikor pa že pride do tega, na koncu krajšo potegne tisti, ki tega ne upošteva. Na koncu in na dolgi rok se vse plača. Ljudje ne bodo  v nedogled mirno gledali kako se ozka skupina privilegiranih okorišča v lastno korist , ob čemer uničuje našo sedanjost in prihodnost.  Ob protestih v Sloveniji TEŠ6 ne bo in ne sme biti izvzet. Tabuji padajo in politika bo morala to upoštevati ali pa bo za neupoštevanje sama plačala ceno. Ljudje take politike ne bodo več upoštevali, kot predstavnice njihovih interesov. 

Ljubljana, 07. 03. 2013

                               Vili Kovačič

KONFLIKT INTERESOV ANTONA ROPA IN 

ZAUSTAVITEV POSOJILA ZA TEŠ6

Spoštovane gospe in gospodje,  člani kreditnega odbora EIB, spoštovani predsednik uprave gospod Werner Hoyer


Vašo odločitev, da ne odobrite črpanja posojila za projekt TEŠ6, smo številni nasprotniki projekta TEŠ6 v Sloveniji sprejeli  z olajšanjem in hkrati s pričakovanjem, da bo odločitev dokončna. Ta odločitev je za Slovenijo prelomna. Upamo, da bodo z njo vzpostavljeni  novi standardi tudi za vse bodoče primere in da bo to odločilno zmanjšalo in morda zaustavilo sedanje družbeno škodljivo (samopostrežno) upravljanje s slovenskim državnim premoženjem in državnimi podjetji.

Spoštovani, ustavitev posojila pomeni simbolni in dejanski začetek konca že več desetletij trajajočega izčrpavanja davkoplačevalcev in državljanov Slovenije pod krinko »nacionalnega« interesa.  V primeru projekta TEŠ6 pa je ta »interes« vseskozi spremljan tudi s specifično slovenskimi  grožnjami električnega mrka. To izsiljevanje je dobilo izjemno moč in sistemske razsežnosti ne le na energetskem področju pač pa tudi na področju pravne države, ki sankcionira male kršitve, ob velikih anomalijah pa ostajajo njihovi akterji nedotaknjeni.  Ustavitev posojila za TEŠ6 bi te procese pomagala ustaviti, bila pa bi tudi spodbuda  preiskovalnim institucijam v Sloveniji in Evropski uniji, da svoje delo  opravijo čim prej, pošteno in v celoti. Zato to opozorilo pošiljamo tudi naslovnikom v Sloveniji: slovenski vladi, sindikatom, medijem, slovenskim evropskim poslancem, Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) ter Računskemu sodišču (RčS) republike Slovenije, prav tako pa tudi  evropskemu komisarju za okolje in protikorupcijskemu preiskovalnemu uradu OLAF. Menimo, da je glede na zatečeno stanje, ustavitev financiranja zdaj še zadnja  in edina možnost, da se škodljivo in nezakonito početje ustavi, ter da končno pridejo na dan rezultati preiskav in se prične  revizija projekta. Za projekt pa  je treba poiskati alternativno rešitev. Če se to ne bo zgodilo zdaj, bo  problem za vedno pometen  pod preprogo. Zato  pred vašim ponovnim odločanjem opozarjamo na nekatere pojave, ki dodatno osvetljujejo problem TEŠ6. Opozoriti pa želimo tudi na prvo vprašanje, ki je povezano s preložitvijo sklepa o ustavitvi posojila. 

Prvo vprašanje, ki se nam pri tem zastavlja, je vpliv gospoda Antona Ropa, nekdanjega slovenskega premiera in sedanjega podpredsednika EIB na sklep o ponovnem odločanju. Iz prispevka slovenske nacionalne televizije TVSLO1- http://tvslo.si/#ava2.158918530;; 17.02.2013  v poročilih ob 22:00, kot tudi  iz  poročanja drugih medijev, je razvidno, da je na sklep močno vplival tudi podpredsednik EIB.  Iz materiala, ki Vam ga pošiljamo pa se da ugotoviti, da pri njem zaradi konflikta interesov ne moremo govoriti o nepistranski in objektivni presoji.  O tem govori dejstvo, da je  sin gospoda Ropa, podjetnik Jan Rop, poslovno povezan z državnim podjetjem Holding slovenske elektrarne – HSE, ki je lastnik TEŠ-a. Posebno pozornost v tem kontekstu pa vzbuja  podatek, da je podjetje Jana Ropa Solar Invest (sicer podjetje brez zaposlenih in z več milijonskim prometom)  od državnega podjetja HSE v letu 2010 dobilo poroštvo za posojilo pri izvedbi enega od svojih večjih projektov. Izhajajoč iz tega menimo, da bi se moral gospod Anton Rop zaradi očitnega konflikta interesov vezanih na podjetje njegovega sina, iz procesa odločanja  o posojilu za TEŠ6, v celoti umakniti. Sicer  bi bilo higienično in logično, da bi se gospod Rop iz odločanja izločil kar sam. Ker tega najbrž ne bo storil, smatramo za potrebno, da Vas na ta vidik posebej opozorimo.  Več podrobnosti o tem pa je pojasnjeno v priponki.

Drug problem, na katerega želimo opozoriti so zaostreni  pogoji obratovanja v Premogovniku Velenje (PV). Premogovnik je pod stalno grožnjo rudarske stavke, zaradi znižanja prihodkov in posledičnega krčenja plač. Oboje pa je posledica fiksirane in nedosegljivo nizke  ciljne cene lignita 2,25 eur za giga/joul v katero je PV prisiljen, saj bi se sicer ob višji ceni goriva sesula finančna konstrukcija projekta TEŠ6. Izkopavanje premoga na zelo koncentriranih odkopnih poljih je v zadnjem času v rudniku močno povečalo tveganje zaradi nekontroliranih posedkov, kar je že privedlo do delovnih nesreč in telesnih poškodb rudarjev. Vseeno pa odgovorni v PV, ne glede na posledice, pri tem zavestno vztrajajo, saj si odkopavanja na širšem območju še ne morejo, ne upajo privoščiti.  Odkupi zemljišč in odškodnine za stanovanjske objekte bi namreč gorivo za TEŠ6 dodatno podražili. Kljub zavedanju, da bo treba odkopavanje širiti na zahodno stran mesta Šoštanj, pa uprava PV razširja  povsem nasprotne, zameglitvene načrte o gradnji stanovanjskega naselja na odkopnih območjih v smeri mesta Šoštanj. Prava slika tako postaja vse bolj popačena in javnost zmedena.

O slabšanju varnostnih razmer zaradi vse bolj  tveganega odkopavanja premoga pričata dve zadnji nesreči v premogovniku zaradi stebrnega udara: prva je bila 15 februarja, druga pa 21 februarja, prva s 6 poškodovanimi- http://www.radiokrka.com/poglej_clanek.asp?ID_clanka=176150  in druga  z enim poškodovanim delavcem.

O izigravanju pravne države pa priča ravnanje vodilnih v Premogovniku Velenje, ki vse probleme minimizirajo in celo »uspešno« skrivajo pred javnostjo. Policija, rudarski inšpektorat ter mediji nimajo, ali pa imajo  zelo omejen dostop na kraj dogodkov, oziroma do podatkov o njih, tako da pravi nadzor in obveščanje javnosti  nista mogoča. Dogaja se celo, da je policija obveščena o nesreči  1 dan po dogodku. Opisano dogajanje v PV pa seveda ni izolirana zadeva, je le posledica teže problemov, ki prihajajo na dan zaradi nerealne konstrukcije projekta TEŠ6.

Tretji sklop problemov, na katere Vas želimo opozoriti, pa je še vedno nerešen problem priklopa TEŠ6 na daljnovodno omrežje in na stikališče, ki se mu je TEŠ samo trenutno in navidezno izognil, račun za to pa bo prišel kasneje. V investicijskem programu so še številne druge luknje. Ni razvidna carina, zaradi uvoza komponent iz tretjih držav, niti ni razvidna osnova za njen obračun Omenimo pa še, da je dostop javnosti do investicijske dokumentacije NIP5, za širšo javnost zelo otežen, saj dokument ni dostopen  v normalni obliki. Ne omogoča  izpisovanja, kot tudi  ne iskanja in kopiranja. To seveda ni slučajno, saj je  javnost za protagoniste tega projekta najbolj moteč element.

Spoštovani člani kreditnega odbora, spoštovani predsednik uprave EIB g. Werner Hoyer. V celotni EU, s tem pa tudi v Sloveniji, naj bi državljani in potrošniki imeli prednost pred interesom monopolnih podjetij in vsemogočnih skorumpiranih skupin, ki se skrivajo za nacionalni interes, prave podatke pa skrivajo pred javnostjo. To je tudi kratkoročni in dolgoročni problem Slovenije. Dokler Slovenija tega ne bo rešila, ne more postati demokratična, ekonomsko uspešna in socialna država. Evropska investicijska banka bo Sloveniji  z ustavitvijo posojila za TEŠ6 pomagala mnogo bolj kot s posojilom. Šele z denarjem, ki ga ne bo, bodo odgovorni prisiljeni pričeti premišljevati o alternativah. Zdaj se tega izogibajo: zaradi neznanja, neodgovornosti in pohlepa nekaterih, mnogi pa zaradi povezave s projektom, ki paralizira investicije na številnih drugih področjih. Denar ki ga ni, bo zdravilo, za vse. Še bolj koristno pa bi bilo, da se ta denar  preusmeri v druge projekte.  Priložnost je enkratna. Niti EIB, niti Slovenija  takšne priložnosti ne bosta imeli nikoli več.

Spoštovani, pametna odločitev zahteva poleg razuma tudi pogum in neobremenjeno razmišljanje na osnovi dejanskega stanja stvari. Upamo, da boste  pri ponovnem odločanju o tej pomembni zadevi upoštevali tudi naše argumente. Za pozornost se Vam zahvaljujemo in Vas lepo pozdravljamo.

Ljubljana, 24. 2. 2013      

                                                                                      
V imenu 2861 podpisnikov pobude za referendum o poroštvu za TEŠ6.
DavkoPlacevalciSeNeDamo                                               Vili Kovačič 

SPOROČILO VODSTVU EIB OB ODLOČITVI, DA NE ODOBRI POSOJILA ZA TEŠ6

Spoštovane gospe in gospodje,  člani kreditnega odbora EIB, spoštovani predsednik uprave gospod Werner Hoyer

Močno  pozdravljamo in  podpiramo Vašo odločitev, da ne odobrite posojila za skorumpirani  in v več pogledih škodljivi največji energetski projekt v Sloveniji, to je projekt TEŠ6. Njegova škodljivost je bila že večkrat dokazana, a ne dovolj upoštevana. S tem ste v več pogledih naredili veliko korist državljanom, Sloveniji in EU.

Najprej bo to koristno za državo in vodstvo države Slovenije, ki se z velikanskimi težavami in zelo počasi izvija iz parazitskega objema mafijskih struktur (para)državnega lastništva in ki se pred državljani skriva za državni - »nacionalni« interes.  V resnici pa gre za najbolj sprevrženo in nikomur odgovorno obliko samopostrežnega privatnega lastništva.

Nadalje bodo imeli korist državljani, saj bo politika končno prisiljena, mnogo bolj kot na kompromise s paradržavnimi strukturami, misliti na alternativne poti razvoja. Gre za uvajanje razpršenih in alternativnih energetskih virov, za energetsko učinkovitost  ter za nadgradnjo in modernizacijo energetskega omrežja.

In končno je ta odločitev koristna tudi za EU, saj si s tem vrača kredibilnost in zaupanje  državljanov. Gre za zaupanje državljanov v konsistentno in pošteno delovanje EU institucij, ki je bilo s tem projektom začasno omajano. Zelo nekredibilno in nekonsistentno v očeh državljanov je, da ena istitucija (OLAF) projekt preiskuje, druga (EIB) pa zanj daje posojilo. Financiranje korupcijsko kontaminiranih projektov iz sredstev EU je še bolj nedopustno kot iz domačih virov. Vaša odločitev nas potrjuje v prepričanju, da še obstajajo profesionalno pošteni, pokončni  in socialno odgovorni menedžerji.

Ta odločitev je za Slovenijo prelomna. Upamo, da bodo z njo vzpostavljeni  novi standardi za vse bodoče primere in bo to odločilno spodrezalo krila mafijskemu in družbeno škodljivemu upravljanju z državnim premoženjem in državnimi podjetji.

Trdno upamo, da je Vaša odločitev dokončna in nepreklicna in da bo ta sklep nova spodbuda preiskovalnim institucijam v Sloveniji ter v EU, da svoje delo  opravijo čimprej, pošteno in v celoti. Tega dela te ustanove iz nam neznanih razlogov še niso opravile.

Spoštovani člani kreditnega odbora, spoštovani g. predsednik uprave ! Vaša odločitev je takšna, kot smo jo z upanjem pričakovali. Odločitev potrjuje, da so v institucijah EU še ljudje, ki niso izgubili kompasa in ne podlegajo nelegitimnim in roparskim pritiskom kapitala. To nam daje tudi upanje, da bo EU nekoč skupnost enakopravnih narodov in državljanov.

Vaša odločitev v Sloveniji že sproža pritiske v nasprotno smer. Pritiski, in blokade tudi medijske, so v Sloveniji ogromne. V medijih je informacija o ne odobritvi posojila praktično umaknjena ali pa večinoma pospremljena s paničnimi komentarji. Potekajo pa tudi nasprotni procesi. Zakon o državnem poroštvu pred Ustavnim  sodiščem Republike Slovenije izpodbijajo mali delničarji Premogovnika Velenje - zaradi poslovne izgube povezane s prenizko in neekonomsko ceno premoga za TEŠ6. Delavci v premogovniku pa so že napovedali štrajk, ki pa je za enkrat spodletel. Nadalje ni zagotovljena transportna infrastruktura, njeno financiranje pa bo dodatno podražilo projekt in odprlo nove probleme, ki bodo v javnosti zelo odmevali. CI DavkoPlacevalciSeNeDamo pa v primeru odobritve posojila napovedujemo pritožbo glede problema TEŠ6 tudi na EU Sodišče za človekove pravice v Strassbourgu. Menimo, da kreditni odbor tudi teh dejstev ne bi smel spregledati.

V upanju, da je Vaša odločitev dokončna in nepreklicna, Vas  lepo pozdravljamo.

Ljubljana, 11. 02. 2013

V imenu 2861 podpisnikov pobude za referendum o poroštvu za TEŠ6,

                                                                                                          Vili Kovačič

  
***VSESLOVENSKA VSTAJA IN CENZURA TRANSPARENTOV!!!


*** POBUDA ZA PRESOJO USTAVNOSTI ZAKONA O POROŠTVU


*** SKLEP USTAVNEGA SODIŠČA

DOSJE TEŠ6 - UGOVOR NA TRDITVE V ODDAJI O TEŠ6 V DNEVNIKU TVSLO

(tudi zato so zdaj ljudje na ulicah, čeprav se tega ne zavedajo)

Oglašam se zaradi TV oddaje o TEŠ6 v Dnevniku TVSLO  v zadnjem tednu decembra 2012, takoj po tem , ko je začel veljati zakon o poroštvu za TEŠ6. Ker zgodba o TEŠ6 s tem zagotovo še ne bo končana je nujno opozoriti na nekaj stvari. Oglašam se kot državljan in kot človek, ki sem se s tem mnogo ukvarjal.  Moji ugovori na  navedeni TV prispevek so: 

1.      Iz ust »priznanega strokovnjaka« je bilo rečeno, da sta bloka 4 in 5 dotrajana in terjata zamenjavo, seveda zamenjavo s TEŠ6. Trditev ni resnična – ker ne  ustreza dejstvom. Blok 4 obratuje 39 let, blok 5 pa 35 let (povprečno letno število obratovalnih ur v manj kot 4 desetletjih  je cca 6.500, kar je seveda manj od optimalnega). Bloka sta že obnovljena, potrebna sta le posodobitve in ekološke nadgradnje (DeNOx naprave). Posodobljena bloka 4 in 5 bi lahko, enako dobro kot do sedaj, obratovala do leta 2023 in 2028 (ali morda nekoliko manj). Samo v ilustracijo: Prav zdaj v  Nemčiji zapirajo bloke z obratovalno dobo - ne 35 ali 39 let kot v Šoštanju, pač pa s povprečnim obratovanjem 49-50 let. Nekatere še starejše bloke pa so Nemci posodobili-modernizirali in bodo  z večjim izkoristkom in z ekološko nadgradnjo, obratovali še naprej.

Oba posodobljena bloka v TEŠ bi brez problemov obratovala , dokler je na razpolago »boljši« premog. Ta pa z leti postopno izgublja na kvaliteti (povečuje se vsebnost pepela, kurilna moč  lignita pada). To je tudi vsa resnica, zaradi katere je bil na »zahtevo« AUKN v jeseni 2010 (tudi s pomočjo  medijev - časopis Delo v rubriki Termometer) odstavljen tedanji prvi nadzornik HSE mag. Jadranko Medak, ki si je (pravzaprav še danes nezaslišano) drznil kot prvi in do zdaj edini človek na položaju,  izreči bogokletno misel: »ustavili bomo projekt«, če premoga ne bo dovolj in ne bo dovolj kvaliteten.  

2.      Nadalje je bilo v TV oddaji rečeno  tudi, da TEŠ ni zavajal  !!! Ali res ? Tudi ta trditev ni resnična  - ker ne ustreza dejstvom.  TEŠ ni samo zavajal ampak je celo blokiral dostop javnosti do  ugotavljanja dejstev v zvezi z njegovimi navedbami.  Gre za študijo Evonik o posodobitvi blokov 4 in 5. Celih 7 mesecev ni bila dostopna javnosti, medtem pa so v TEŠ in HSE veselo gradili in sprejeli izsiljeno odločitev o nadaljevanju projekta z utemeljitvijo, da se posodobitev ne izplača, ker da je predraga. 

Samo v ilustracijo pa tole: šele z odločbo informacijske pooblaščenke smo kot  javnost dobili pravico do  vpogleda in možnost prepisovanja teksta,  ne pa (nadvse zanimivo) tudi pravico do fotokopiranja  študije, ki vsebuje mnogo fotografij in skic. O tej famozni odločitvi sicer še vedno teče tožba proti informacijski pooblaščenki na Upravnem sodišču v Ljubljani.  Zakaj so v TEŠ in HSE blokirali to študijo pa je seveda jasno: predvsem zato, DA JE TEŠ LAHKO ZAVAJAL, ne pa kot je bilo rečeno, da »ni zavajal«.  Kajti famozna študija vsebuje napačne izhodiščne zahteve in napačno strokovno oceno stroškov.  Da bo mera polna pa  je treba poudariti, da je študijo izdelala z Alstomom  povezana  (v projekt TEŠ6 vpletena) nemška firma Evonik.

3.      Naslednje zelo očitno zavajanje je povezano s  ceno premoga, ki je ključna točka finančne konstrukcije TEŠ6.  Pri tem so v TEŠ poizkušali zavajati celo izvajalca študije  IMC Montan Consulting, ki je trdil da fiksna cena 2,25 eur za giga/joul ni dosegljiva oz. bo prinašala izgubo in bo to rudnik potisnilo v rdeče številke. Tedaj so trdili, da se to ne bo zgodilo saj naj bi nerentabilno ceno pokrivali z drugimi  prihodki hčerinskih firm Premogovnika Velenje.  No, Nemci so se ob tem le nasmihali in jim niso verjeli, so pa v TEŠ  uspeli   s tem »prepričati« že dve slovenski vladi doslej. Zdaj pa  že sami trdijo, da ta cena ni mišljena kot fiksna ampak kot izhodiščna cena. Torej gre za zelo veliko zavajanje.

4.      In še ugovor na trditev v komentarju omenjene TV oddaje, da protikorupcijska preiskava, ki poteka doma in v tujini, ne  more biti vzrok za  neodobritev posojila. Ta trditev je ne samo protislovna, ampak pomeni blagoslov korupciji s strani javnega medija, ki bi moral javnosti sporočati ravno nasprotno: dokler se preiskava ne zaključi je vsakršna odobritev posojila za javnost – državljane, davkoplačevalce in potrošnike elektrike, nesprejemljiva in škodljiva.

In za konec: kaj naj si državljani mislimo o delovanju EU institucij? Ena evropska institucija (EU urad za preprečevanje goljufij OLAF) projekt TEŠ6 preiskuje, dve drugi instituciji - EIB in EBRD, pa naj bi zanj odobrili posojilo. Komisar za okolje (slovenski !) ne pove nič. In kaj storijo oz. ne storijo naši EU poslanci ? Modro (razen dveh izjem) molčijo.

Spoštovani, pričujoči dopis ne pišem za lastno zadovoljstvo, pač pa z namenom, da TVSLO objavi popravek in dopolnilo na trditve v navedeni oddaji. Dosje TEŠ6 se ne sme zapreti ne da bi upoštevali navedbe in popravke  o katerih je tu govora. Sicer je še mnogo drugih zadev, ki so bile medijsko namerno in sistematično prezrte ali blokirane. Predvsem gre tu za nemožnost medijske predstavitve alternativ. Treba pa je dodati: v medijsko  kolikor toliko normalni  družbi se TEŠ6 nikoli ne bi mogel zgoditi ! 

Vse  od propadlega projekta Energo kemijski kombinat  (EKK) Velenje dalje, isti akterji, zdaj pa že njih potomci, obvladujejo slovenski energetski prostor in slovenski energetski »nacionalni interes. Morda so tudi zato zdaj ljudje na ulicah, čeprav se tega ne zavedajo, ker ne zaznavajo vzrokov, pač pa čutijo posledice. Eden od osnovnih vzrokov je nedvomno tudi do skrajnosti sprivatizirana, vendar žal  za Slovence še vedno sveta, in nenadzorovana paradržavna (nikogaršnja) lastnina.                


Ljubljana, 30-dec-2012                                                                     Vili Kovačič

Spoštovane gospe in gospodje, gospod predsednik banke  in člani uprav ter člani nadzornega sveta in kreditnega odbora EBRD in EIB.

Podpisniki referendumske pobude proti državnemu poroštvu za TEŠ6, ki smo  povezani v civilni iniciativi DavkoPlacevalci SeNeDamo, Vas v imenu vseh  2861 podpisnikov referendumske pobude ter številnih podpornikov in organizacij, pozivamo, da pri odločanju o dodelitvi posojila za projekt TEŠ6 pri svoji odločitvi upoštevate sledeče:


  1. Proti zakonu o državnem poroštvu za TEŠ6 smo skušali organizirati referendum, razpis katerega pa je bil s strani državnih organov z izločitvijo številnih podpisov državljanov onemogočen. Zavrnjenih je bilo 25 % podpisov in čeprav so bili  zavrnjeni podpisi   v  veliki večini čitljivi in verodostojni, niso bili upoštevani. Z njimi pa bi  presegli mejo 2.500 veljavnih podpisov, kar je zakonski limit za nadaljnje zbiranje 40.000 podpisov, ki predstavlja zakonito osnovo za razpis referenduma.  Zato smo zahtevali  od Ustavnega sodišča, da ugotovi nezakonitost zavrnitve izločanja podpisov in kršitev postopka sprejemanja zakona in  na  osnovi tega zakon o poroštvu razveljavi.  Ustavno sodišče Slovenije  pa se v zadevo ni poglobilo in je kljub temu gladko razsodilo v škodo državljanov. V razsodbi  ni dalo prednosti državljanom pred državo - po načelu, ki ga je v sodbi tudi samo izpostavilo, to je  favorem libertatis, pač pa je šlo celo tako daleč, da  je nekatere naše ključne argumente v nasprotju z vsakršnimi  strokovnimi standardi enostavno  preskočilo in jih ignoriralo.
  2. Na pristransko - nepravno in nepravično razsodbo Slovenskega Ustavnega sodišča  pripravljamo   ugovor na Beneško komisijo (demokracija skozi pravo pri svetu Evrope) in hkrati s tem tudi pritožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strassbourgu. Za generalni direktorat za trg in storitve pri Evropski komisiji – bomo na njegov poziv, pripravili tudi informacijo, ki bo dodatno osvetlila nesankcionirane kršitve ter iluzijo slovenskih oblasti o tem, da se temu problemu lahko izogne. Pri oceni izpolnjevanja zahtev do TEŠ, ki jih je vlada pred sprejetjem zakona sama postavila, zdaj TEŠ-u velikodušno gleda skozi prste.  Zato bomo pred ratifikacijo mednarodne posojilne pogodbe  od poslancev Državnega zbora javno ponovno zahtevali izpolnitev ključnih pogojev, tako okoljskih kot ekonomskih. Zgodba se bo še nadaljevala, saj se problem v 3 letih odkar nasprotujemo projektu ni v ničemer zmanjšal. Nasprotno, v  luči krize, ob izčrpavanju  energetskega gospodarstva in  hkratnem nadaljevanju investicije,  se problem samo še povečuje. Žal vse vladne koalicije mislijo predvsem na lastno preživetje in ne razmišljajo dlje od enega mandata. Zato niso zmožne ukrepanja in se bojijo spopada z lobijem, ki se je zajedel  v tkivo celotne slovenske družbe.  Pri tem pa se seveda večina političnih strank in gibanj, tako starih kot novih,  boji spopada z lastnimi ljudmi, ki so del težko fosilnega mafijskega lobija, ki prek energetike že desetletja obvladuje Slovenijo. Podobna pa je slika tudi v (para)državnih sindikatih, ki  v interesu mafijskih struktur organizirajo referendume, prihodkovni in razvojni problemi države, kot je TEŠ6, pa jih  ne zanimajo.  
  3. V Sloveniji pa so poleg sodstva zatajile in so paralizirane tudi druge, predvsem nadzorne inštitucije, ki bi sicer morale opravljati svojo vlogo pošteno in zakonito. Vlada žal ravna po principu izogibanja problemu, ne pa s tehtanjem dejstev in argumentov. Ne sliši niti najbolj elementarnih zahtev po kritični primerjavi TEŠ6 z alternativnimi rešitvami. S kozmetičnimi zahtevami do vodstva TEŠ  želi v javnosti  ustvariti vtis, da poroštvo ne bo bremenilo davkoplačevalcev in se zateka k ničvrednim zagotovilom vodstva TEŠ, da bodo napake pri projektu »sankcionirane« z neizplačilom odpravnin članom uprave. Z navidezno papirnato strogostjo prepričuje javnost, da je investicija v TEŠ6 v okviru zahtevanih ekonomskih in okoljskih parametrov.  Resna analiza novega investicijskega programa  NIP5 pa tega ne potrjuje. Neodvisna recenzija NIP5, ki jo je vlada sicer obljubila  ni bila opravljena, v kolikor pa je bila, ni dostopna javnosti.  To priča, da tudi nova vlada ponavlja staro prakso prejšnjih vlad, to je  pristajanje na izsiljevanje in politiko izvršenih dejstev.
  4. Splošna in strokovna javnost  se s tem ne bo sprijaznila in bo tako od vlade kot od evropskih institucij zahtevala ravnanje, ki bo v skladu z njihovim poslanstvom in cilji, ki jih te ustanove same deklarirajo.  V Sloveniji projekt TEŠ6 zagovarjajo predvsem z njim interesno povezane skupine in lokalno okoljsko neosveščeno prebivalstvo, ki živi od drobtinic, ki jim jih »velikodušno« podarjajo njihovi menedžerji. Ljudje v neposredni soseščini elektrarne pa projekt sprejemajo  pod vtisom izrazito pristranskega obveščanja, ki je neposredno ali posredno financirano iz same TEŠ  in premogovnika Velenje. Gre pa tudi za številne  korupcijske povezave v gospodarstvu, na univerzi in celo v civilni družbi in nevladnih organizacijah. Enako, oziroma še bolj pa to velja za medije, ki so tudi sicer ključni problem razvojnih blokad slovenske družbe.  To je prišlo celo tako daleč, da se niti o velikih problemih  v Nemčiji v zvezi z jeklom T-24, ki se uporablja v Alstomovih kotlih, v Sloveniji ne sme, ne more poročati. Problem jekla T-24 se bo odrazil v dodatnih stroških in znižanju izkoristka TEŠ6 močno pod mejo 42 %, ki jo sicer EU predpisuje za nove premogovne  termoelektrarne.  Podpisniki referendumske pobude bomo naredili vse, da bomo v prihajajočih protestih, ki se v  Sloveniji ponovno napovedujejo, ta dejstva  javno in jasno izpostavili, hkrati z njimi pa bomo izpostavili  tudi akterje, domače in tuje, ki financirajo ta  projekt.
  5. Glede na vse to, od vodstev EBRD in EIB in njunega kreditnega odbora pričakujemo in zahtevamo, da ne odobrita posojila, saj gre za  korupcijsko kontaminiran, ekonomsko neupravičen in okoljsko škodljiv projekt, ki bo Slovenijo obremenjeval še dolga desetletja - nadaljnjih 40 let. Slovenija ne sme (p)ostati  smetišče Evrope, ki bo  v razviti svet izvažala elektriko, doma pa naj bi (poleg jedrskih odpadkov, ki jih že hranimo tudi namesto drugih) v nedogled še naprej proizvajala in kopičila odpadke, proizvedeno »čisto« elektriko pa naj bi prodajala naprej v tujino, v takoimenovano »zeleno ozaveščeno« razvito Evropo. Slovenija ni kolonija oziroma deponija odpadkov razvitih držav Evrope, zato kot državljani Slovenije pričakujemo, da bosta banki ravnali odgovorno do ljudi in do prebivalcev Slovenije, ki jih bo projekt ekonomsko in okoljsko bremenil še dolga desetletja.
  6. Kratkoročna škoda, zaradi morebitne prekinitve projekta, bo  v primerjavi z dolgoročno ekonomsko, okoljsko in etično  škodo,  bistveno odtehtana tako s takojšnjimi kot z  dolgoročnimi koristmi. Če bi se upošteval  alternativni sanacijski scenarij pa se lahko ta škoda še bistveno zmanjša.  Načelo:  človek pred   profitom, mora veljati tudi za banke, posebno takšne kot sta EBRD in EIB. Vodstvi obeh bank imata sedaj  izjemno priložnost, da to dokažeta z dejanji. Deklaracije in obljube ne štejejo, o razvoju najbolj odločajo predvsem investicije.
  7. Spoštovani, skrbno bomo spremljali Vaše ravnanje, ki bo imelo posledice na  vse nas . Slovenija je v Evropsko unijo stopila prostovoljno in tudi zaradi pričakovanja, da EU ne bo ščitila malverzacij in ne bo upoštevala plehkih izgovorov o nepristojnosti organov, ki bi sicer morali ukrepati. Upamo in še vedno verjamemo, da je Evropska zveza predvsem skupnost enakopravnih državljanov, katerih glas seže od periferije  do njenega središča. Zato v imenu 2861 podpisnikov, ki so dali svoj podpis za referendumsko pobudo, ne molčimo in ne pristajamo na to, da Evropske institucije podpirajo skorumpiran ter ekonomsko in okoljsko škodljiv projekt. Slovenija močno potrebuje ugodna  posojila, vendar ne posojila za uničevanje, pač pa za rast: za obnovljive vire energije, za uporabo novih tehnologij, za nova zelena delovna mesta in pametna omrežja, kot tudi za investicije v zmanjšano rabo energije.
  8. Neodločnost vseh slovenskih vlad  kaže na sistemsko korupcijo, ki se izraža v nepojasnjenih odhodkih v bilancah podjetja TEŠ in v strokovni nekompetentnosti in sterilnosti njihovih nadzornikov. Vse to je imanentna lastnost  podedovanega paradržavnega lastništva podjetij, ki mu je v pomoč skoraj popoln kolaps pravne države. Podedovani sistemsko  koruptiven in ekonomsko  neučinkovit sistem lastništva, je izvzet iz vsakega nadzora, skoraj vedno pa se skriva za »nacionalni interes«. Svojo kulminacijo in triumf  pa je dosegel  s katastrofalno slabim vodenjem projekta TEŠ6 in z zapiranjem ključnih podatkov o njem  pred slovensko javnostjo. Zato so zdravi deli gospodarstva obsojeni na vegetiranje, mnogi pa na propad. Za majhno državo je to katastrofalno. 
  9. Tako banka EBRD kot banka EIB sta razvojni banki in upravičeno pričakujemo, da bosta ravnali v omenjenem smislu in drugače od večine struktur v Sloveniji - od vlade, preko pravosodja do nadzornih institucij. Primer TEŠ6 preiskuje OLAF in najmanj kar je mogoče danes zahtevati  od Vas je, da s posojilom počakate na razplet te preiskave kot tudi na razplet začetih preiskovalnih postopkov v Sloveniji. Ljudje so nezadovoljni tudi zato, ker vidijo s kakšno lahkoto kapitalski interesi in korupcija, ob podpori oziroma toleranci države, ter z ignoranco in »strokovnimi« potvorbami podatkov  in propagandnim strojem državnih podjetij, skoraj vedno pregazijo osnovne etične norme ter zdravo in trezno okoljsko in ekonomsko presojo.  
  1. Popolnoma nerazumljivo in za nas popolnoma nepredstavljivo je, da ena od institucij Evropske unije isti projekt zaradi korupcije preiskuje (OLAF), drugi dve (obe banki) pa temu istemu projektu dajeta bančno posojilo. Zato upravičeno pričakujemo od Vas drugačno odločitev. Takšno, ki bo kredibilna, konsistentna in poštena  in bo mejnik za mnoge druge primere v Sloveniji pa tudi širše. V nasprotnem primeru bo TEŠ6 tudi ogromen spomenik neodgovornosti  evropskih bank, evropske komisije, evropskih komisarjev  in sinonim nesprejemljivega  delovanja odtujenih centrov moči.
Spoštovani, ozdravitev projekta ni možna s pomirjevali, ki se jih poslužuje vlada,  pač pa  le z učinkovitim finančnim rezom, ki je zdaj v Vaši pristojnosti.  Pričakujemo Vašo pozornost do naših argumentov.  Prepričani smo, da boste ravnali v korist ljudi in ne v korist ozko kapitalskega in etično sprevrženega slovenskega »nacionalnega« interesa. V Evropsko unijo in njene ustanove smo vstopili prav zato, ker smo pričakovali, da se podedovana polstoletna zgodovina in tovrstna praksa v Sloveniji z osamosvojitvijo in vstopom v Evropsko unijo ne bo več nadaljevala in da bomo v njej (u)slišani in upoštevani kot državljani in kot davkoplačevalci. Slovenci in vsi državljani Slovenije, bomo kot državljani EU in njene institucije spoštovali le in v toliko, kolikor bo tudi EU, kot celota in s svojimi institucijami, spoštovala državljane.                                                        

Ljubljana, 12-dec-2012                                                      Vili Kovačič                          

 
                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                            


05. 03. 2011; KURILNE VREDNOSTI IN STROŠKI GLEDE NA IZKOP (2007-2028)
05. 03. 2011, POSODOBITEV - POMLADITEV BLOKOV 4 IN 5 V TEŠ

....................ŠTUDIJA O TERMOELEKTRARNI FARGE


OBIŠČITE

  
Za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje ta spletna stran uporablja piškotke. V nasprotnem primeru stran preprosto ne bi delovala. V kolikor se ne strinjate s splošnimi pogoji uporabe piškotkov, vas prosimo, da zapustite to stran.

KAKO SO O POROŠTVU ZA TEŠ6 GLASOVALI PREDSTAVNIKI
LJUDSTVA !


 
              

ČRNA PIKA – Genij, Delo, 13. avgust, stran 11           

ODGOVOR NA ČRNO PIKO

Citat – drugi del črne pike:

Prvi energetik v državi, upokojeni ekonomist Vili Kovačič, je presegel samega sebe. Potem ko mu je brez poznavanja tržnih cen sestavnih delov in materiala uspelo izračunati, koliko bi stala obnova starih blokov v šoštanjski termoelektrarni, in ko je z matematičnemu svetu še neznano formulo prišel do osupljivega zneska, koliko bo davkoplačevalce stal Teš 6, je iznašel še analogni način »prepiši in prilepi«.

Kaj je tu skrivnostno matematičnega in vredno naziva genij veste samo Vi gospe in gospodje novinarji, ki si izmišljate realnost. Ne poveste pa, da ne predlagamo obnovo, pač pa posodobitev starih blokov - kajti oba bloka sta bila v zadnjih letih že krepko obnovljena (strošek obnov je bil preko 100 mio evrov). Predlagamo  torej energetsko posodobitev, modernizacijo  in ekološko sanacijo,nadgradnjo obstoječih blokov z DEnox napravami.  Blok 4 obratuje 39 let, blok 5 pa 35 let (povprečno letno število obratovalnih ur v manj kot 4 desetletjih  je cca 6.500, kar je seveda manj od optimalnega). Posodobljena bloka 4 in 5 bi lahko, enako dobro kot do sedaj, obratovala do leta 2023 in 2028, dokler je na razpolago premog, ki pa z leti postopno izgublja na kvaliteti. »Osupljivi znesek« posodobitve s katerim sem presegel samega sebe, je resničen, verodostojen in preverljiv. Do njega sem prišel skupaj z energetskim strokovnjakom, upoštevajoč pri tem vsem dosegljive evropske cene za 1 MWh dodatne moči, ob minimalno 3 % povečanju izkoristka. Seveda pa je to za Vas le tarča posmeha  za katerega ste plačani, presega pa Vaš domet razmišljanja, saj ste očigledno globoko impresionirani  nad umetno napihnjeno ceno (0,5 milijarde eur), ki prihaja iz cenovnega laboratorija-kuhinje  TEŠ in  HSE.  Glede osupljivega zneska koliko bo stal TEŠ6 – ne davkoplačevalce, pač pa potrošnike elektrike, pa tole: to ve samo ciganka in novinarji na Delu, saj je v elaboratu NIP4 še kar nekaj postavk izpuščenih, da o eksternih stroških niti ne govorimo. Seveda pa je že zdaj znano, da je revalorizirana (do)sedanja vrednost investicije konec leta 2015 1.641.798.560 eur. Številko sem v tehnologji »prepiši in prilepi« vzel iz resne študije, ki je analizirala NIP4, ne pa iz TEŠ-eve cenovne gugalnice.  Gospodje anonimni  novinarji:  tukaj ste resnično zadeli, le da ste številko »osupljivo« zamolčali. Ampak očitno je problem, ki ga ta številka izpostavlja, za Vas nepomemben, ne zaradi neznanja, ampak  zaradi hotene  neuporabe znanja.

Sedanja suša in pomanjkanje energije iz vodnih virov in letošnja proizvodnja v TEŠ dokazujejo neiztrošenost pravkar prenovljenih blokov 4 in 5  v TEŠ, kar je živ dokaz, da lahko s tem brez škode in pretresov nadaljujemo še 15 let in v  Sloveniji bomo imeli cenejšo in več, ne pa manj elektrike, torej ne bo električnega mrka.  Ta suša je pravzaprav kronski argument, da zelo dobro pridemo skozi brez megalomanske investicije v blok 6. Je protidokaz, podtaknjenim popolnoma  neresničnim trditvam, da sta pred kratkim prenovljena bloka 4 in 5 – s 35 in 39 let obratovanja, že dotrajana. Žal noben novinar Dela, »samostojnega časnika za samostojno Slovenijo«, še ni objavil tega podatka.

V Nemčiji zapirajo ali posodabljajo bloke stare 50 let. Samo nevednost, še bolj  pa sistemska in posamična korupcija (ki sega v medije, stroko in politiko, ter celo na univerzo) so lahko motiv za takšna vlaganja kot je TEŠ6. V Delu se seveda lahko norčujete iz dejstev in tistih redkih »genijev«, ki jih sploh še  javno izražamo. Nisem prvi energetik v državi, sem pa žal eden redkih ali pa celo edini, ki na ta problem še javno in glasno opozarja. V vašem tekstu je Vaša resnica edino to, da sem upokojen in zato ne-odvisen (kar pa ste pozabili povedati). TEŠ-6 je Vaš uspeh in tudi Vaša velikanska NE-odgovornost, je Delov(n)a zmaga ne-delov(n)ega novinarstva, ki živi predvsem od zmagoslavnih bitk s svojimi političnimi nasprotniki. Nepristransko raziskovalno novinarstvo največjih anomalij v državi, pa je za Vas očitno nedosegljiv pojem. Niti toliko Vas ni, da bi za to dali prostor drugim. Vaš dosežek je ohranjanje tabujev in čuvanje ukradenega javnega teritorija – časopisnega prostora.

Gospe in gospodje anonimni novinarji, ali kar celotna notranjepolitična redakcija časopisa, tudi po tem odgovoru ne pričakujem spremembe vaših stališč. Želim pa seznaniti druge novinarje, da je  v vašem primeru  na »Delu« nekaj drugega. Vas očitno problemi ne zanimajo, tudi  cena ne (ne tržna cena, ne stroškovna cena, ne razvojna in ne  okoljska), saj to je izven vašega horizonta v katerem prevladujejo kadrovske špekulacije in Vaše neposredno ali posredno »javnomnenjsko« sodelovanje  v kadrovskih intrigah. Še pomnite tovariši, kako ste pred letom in pol v Vašem »uglednem« časopisu  odstavljali in družno z AUKN tudi uspešno po hitrem postopku odstavili prvega nadzornika HSE po metodi: najprej diskvalifikacija, nato odstavitev – po 2 mesecih. Nekoga pač, ki je na takratni prelomni točki projekta, prvi in edini izrekel misel in besedo »projekt bomo ustavili, če…«.    

Zaključujem z ugotovitvijo, da tudi po Vaši zaslugi (p)OSTAJA Slovenija samopostrežna trgovina nedotakljivih lobijev, ki se napajajo pri koritih državnih podjetij, in ki se skrivajo za nacionalni interes – samozadostno energetsko oskrbo. Tudi zato je stopnja donosnosti teh podjetij tako drastično nizka -  okrog  ničle. Kar pa najbolj bode v oči je to, da nihče v  »samostojnem časniku za samostojno Slovenijo«, ne vidi problema, da se državno poroštvo daje za projekt, ki je v protikorupcijski preiskavi.   Ž a l ! Tako ostaja prevladujoč prostor za  ideološko vpreženo in obrekovalsko novinarstvo, ki  omalovažuje argumente in se klanja kapitalu in navideznim kupljenim avtoritetam, navadne smrtnike pa sarkastično razglaša za »genije«. To je moja povratna ČRNA PIKA nad vašim početjem, čeprav seveda vem, da mi tega ne boste nikoli objavili. Kljub vsemu je Črna pika priložnost za odgovor, ki sicer ne bi bil možen.

Lep pozdrav                                                                         Vili Kovačič


Ljubljana, 20.08.2012                                                                                                                                    

EBRD  EVROPSKA BANKA  ZA OBNOVO IN RAZVOJ

Zadeva: posojilo in državno poroštvo za TEŠ6


One Exchange Square
London EC2A 2JN
United Kingdom

Spoštovani gospod predsednik, sir Suma Chakrabarti

Pišem Vam kot član koalicije Ustavimo TEŠ6, ki povezuje 25 organizacij in hkrati kot vodja civilne iniciative DavkoPlacevalciSeNeDamo ter kot prvo podpisnik s strani državnih organov pravkar netransparentno zavrnjenega referenduma proti državnemu poroštvu za posojilo za TEŠ6. Ob tem dogajanju pa se slovenska javnost vse bolj sprašuje tudi o politiki evropskih bank kot sta EIB in EBRD. Zavedanje o nesprejemljivosti državnega poroštva za takšen projekt je, kljub medijskim blokadam, vsak dan  večje. Preiskave poti projektu TEŠ6 tečejo v Sloveniji na naslednjih institucijah:

·         Nacionalnem preiskovalnem uradu

·         Generalnem državnem pravobranilstvu

·         Javnem tožilstvu

·         Komisiji za preiskovanje korupcije

·         Računskem sodišču Slovenije.

Hkrati je projekt TEŠ6 v preiskavi pri evropskem uradu proti goljufijam OLAF. Ker referendumska pobuda proti  zakonu o poroštvu zaradi procesnih omejitev in napak za zdaj ni uspela, bomo pobudniki referenduma  zahtevali ustavno presojo zakona o poroštvu na Ustavnem sodišču republike Slovenije tako po procesni kot po tudi po vsebinski plati. Za procesno pritožbo še zbiramo gradivo, za vsebinsko pritožbo pa so razlogi že povsem jasni in sicer z vidika:

1)    diskriminatornosti tega zakona do drugih gospodarskih subjektov, ki državna poroštva prejemajo pod bistveno težjimi pogoji. Gre za privilegiranost državnega monopolnega podjetja,

2)    z vidika negativnih  posledic za upoštevanje zlatega fiskalnega pravila, ki je sedaj  v pripravi,

3)    z vidika, da slovenska vlada za sprejem zakona krši svoje lastne zaveze glede zmanjšanja  tveganj, ki jih je kot lastnica postavila podjetju Termoelektrarna Šoštanj, zdaj pa jih ne postavlja več,

4)    da mali delničarji Premogovnika Velenje napovedujejo tožbo zaradi za njih za njih nesprejemljive cene premoga za TEŠ6, ki je zgolj hipotetično določena na 2,25 eur za G/Joul

Menimo, da je Vaše vztrajanje na posojilu v teh razmerah lahko zelo sporno. Želeli bi, da posojilo preusmerite v investicije za razvoj obnovljivih virov energije, ki jih je v Sloveniji dovolj, so pa slabo izkoriščeni. Od bank evropskega ranga pričakujemo razvojno usmerjeno investiranje  ter okoljsko in socialno odgovorno ravnanje.  Prepričani smo, da ste odločeni kreniti v to smer in da so morda le splet okoliščin in neinformiranost pripeljali do vaših dosedanjih odločitev za podporo temu projektu. Informacije iz letošnjega leta pa nas opominjajo, da je s tem projektom že od samega začetka nekaj hudo narobe. Najbolj pa nas zaskrbljuje korupcija in kršitve zakonov. Slovenija ne sme postati primer evropskega financiranja korupcijsko kontaminiranega projekta. To bi vrglo slabo luč tako na EBRD kot na EIB in druge ustanove EU. .

Spoštovani gospod predsednik, prosimo Vas, da o naših argumentih  razmislite. O rezultatu Vaših pozitivnih prizadevanj bomo z veseljem obveščali slovensko javnost in slovenske davkoplačevalce, ne moremo pa soglašati s koruptivnimi ter ekonomsko, razvojno in okoljsko nesprejemljivimi projekti.

Zahvaljujem se Vam za pozornost in Vas prosim za čimprejšnji odgovor.

S spoštovanjem in pozdravi                                                                

Ljubljana 09.08.2012                                           

DavkoPlacevalciSeNeDamo

in nosilec referendumske pobude                               Vili Kovačič


Generalni državni pravobranilec Republike Slovenije

Šubičeva ulica 2

1000 Ljubljana

Ljubljana,7.maj 2012   

                                       

Zadeva: Poziv na tožbo za ničnost pogodbe in poravnavo odškodnine zaradi škodljive pogodbe in škodljivih ravnanj za državo Slovenijo in davkoplačevalce v zvezi s projektom TEŠ 6 


Generalni dr
žavni pravobranilec je po zakonu o Državnem pravobranilstvu zakoniti zastopnik premoženjskih interesov države. Pravni posli in postopki v zvezi s projektom TEŠ 6 so močno oškodovali premoženjske interese države. Dejstva, ki to utemeljujejo navajamo v prilogah. Z oškodovanjem državnega premoženja smo posredno oškodovani vsi davkoplačevalci. Zaradi dokazanih škodljivih poslov pa bodo oškodovani tudi bodoči rodovi. Glede na to Civilna iniciativa DavkoPlacevalciSeNeDamo 

p r e d l a g a :

1)   da Generalni državni pravobranilec vloži tožbo za razveljavitev - ničnost vseh škodljivih pravnih poslov sklenjenih med družbo Alstom in TEŠ, v zvezi s projektom TEŠ 6,

2)   da Generalni državni pravobranilec predlaga, da se z začasno odredbo, do odločitve o glavni stvari, zadrži izvajanje posameznih škodljivih pogodb sklenjenih med družbo Alstom in TEŠ, v zvezi s projektom TEŠ 6 ter

3)   da Generalni državni pravobranilec vloži tožbo proti odgovornim ekonomskim subjektom in osebam  za povračilo do sedaj  povzročene škode, ki  izhaja iz dokazanega koruptivnega in škodljivega ravnanja.


To
žba ne more biti uperjena samo proti domačim sodelavcem v škodljivih poslih, pač pa  predvsem proti tujemu poslovnemu partnerju to je multinacionalki Alstom. Ta je z izigravanjem pravil svobodne in poštene konkurence ter s kršenjem pravil javnega naročanja, ki veljajo v EU, povzročila republiki Sloveniji veliko premoženjsko škodo.

Zato naj Generalni državni pravobranilec s tožbo proti multinacionalki Alstom in domačim sodelavcem -  članom uprave Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ)  in članom uprave Holdinga slovenskih elektrarn (HSE)  ter članom razpisne komisije za izbor glavne tehnološke opreme (GTO) sproži postopek, da se  doseže ničnost pogodbe. Multinacionalka, ki je kršila pravo in pravila Evropske unije, pa mora odgovarjati tudi odškodninsko, to je z odškodnino za škodljive posledice, ki so  nastale in še nastajajo v Republiki Sloveniji. Kljub  lokalnim  gospodarsko političnim navezam, ki so vertikalno povezane do nacionalnih in mednarodnih krogov in usklajenemu skupinskemu ravnanju, je odgovornost osebna in ugotovljiva, tako na nivoju posameznikov kot pravnih gospodarskih oseb.  

Podpisani vlagatelji pričakujemo zaradi velikosti nastale škode in dejstva, da se škoda nadaljuje, prioritetno in učinkovito ukrepanje v smislu podanega zahtevka. Za vse dodatne informacije smo Vam na razpolago.

DavkoplaCevalciSeNeDamo                                Vili Kovačič

DavkoPlacevalciSeNeDamo

Na Straški vrh 26

1000 Ljubljana

Telef. - 01 519 7876, GSM - 040 203524

https://sites.google.com/site/davkoplacevalcisenedamo/

 

Dodane so bile spodaj naštete priloge, ki so dosegljive na tem portalu.      

              

  1. Kršitve in škodljiva ravnanja  (ugotovitve CI DavkoPlacevalciSeNeDamo)
  2. Poročilo Komisije za preprečevanje korupcije (K P K)
  3. Tehnološka in okoljska tveganja projekta TEŠ 6 (mag. Miroslav Gregorič)
  4. Pismo AUKN in ministru za infrastrukturo (Rosec, Sevčnikar)
  5. Študija Evonik z označbami spornih  ugotovitev
  6. Poročilo o vodenju izgradnje nadomestnega bloka TEŠ 6 (Borut Meh, Dean Besednjak, Ana Zaletelj)
  7. Pričevanje delavca iz TEŠ
  8. Pričevanje delavca iz PV
  9. Specifikacija plačil TEŠ-a  za svetovalno podjetje Poery

V kolikor bomo pridobili še dodatne dokumente, jih  bomo predložili posebej na lastno pobudo ali na zahtevo Generalnega državnega pravobranilca. 


USTAVIMO DIVERZIJO V SLOVENSKI FINANČNI SISTEM - TEŠ 6 !


Namesto TEŠ 6 za najmanj 1,5 milijarde   lahko naredimo veliko več: za desetkrat nižjo ceno  lahko posodobimo obstoječa bloka 4 in 5 ter  tako pridobimo enako ali še več energije, za preostale 1,4 milijarde € ali še več pa lahko z domačim znanjem zgradimo številne vodne, pa tudi sončne, geotermalne in vetrne elektrarne in toplarne na lesne odpadke, ki so lastni obnovljivi  in takorekoč  brezplačni  viri energije  in povečamo učinkovitost rabe energije (URE) na obstoječih objektih.

TEŠ 6 SE SPLAČA USTAVITI !

TEŠ 6 je še vedno ODPRTA investicija, saj nihče ne ve kolikšna bo končna cena, posodobitev blokov 4 in 5 pa ZAPRTA investicija, ki bi stala največ 130 milijonov €!

S TEŠ 6 dajemo 90 % od poldruge milijarde € tujim multinacionalkam in ustvarjamo delovna mesta v tujini, to je, v Franciji in drugje, delo pa dobijo najeti delavci iz Bolgarije in Romunije, medtem ko domača gradbena, industrijska in montažna podjetja propadajo, saj ne dobijo dela doma, posledica pa so masovna odpuščanja in brezposelnost. Odliv  skoraj 1,5 milijarde € iz obtoka Slovenije pomeni hkrati velik izpad dohodka, saj bo namesto za podjetja, plače in državni proračun denar odtekel v tujino. Tudi če gre za kredite iz tujine, bi bili ti lahko uporabljeni doma in dobrodošli našemu gospodarstvu in proračunu države.

IZOGNIMO SE PREPLAČANI ELEKTRIKI !

Megavatna ura elektrike iz TEŠ 6 bo stala od 90 do 100 € 1, iz posodobljenih blokov 4 in 5 pa bi stala 54 €! To pomeni, da bomo vsako MWh preplačali za najmanj 36 €! Pri letni proizvodnji 3.500.000 MWh pomeni to najmanj 126 dodatnih milijonov € izgube, v 15 letih pa že najmanj slabi dve DODATNI MILIJARDI € IZGUBE!

Uvoz poceni elektrike s Slovaške, Češke, Madžarske, Romunije… bo omogočal pokrivanje TEŠ-eve drage elektrike z višjo ceno za  potrošnike, če pa mahinacija ne bo izvedljiva bo TEŠ 6 treba ustaviti, delavci v TEŠ  in Rudniku Velenje pa bodo tedaj dokončno izgubili delo! S posodobitvijo blokov 4 in 5 vsi delavci ohranijo delo, odprejo pa se viri za financiranje številnih novih delovnih mest  v drugih vejah energetike.

Prekupčevalci z indonezijskim premogom in zemljišči želijo speljati  tretjo razvojno os namesto v smeri največjega prometnega toka čez Arjo vas, raje  preko Šentruperta in pri tem uničiti 120 ha najbolj plodne zemlje. Tako bo Sloveniji zadan nov udarec pri  samooskrbi s hrano. Vse to zaradi pohlepa po 100 milijonskih provizijah na uvoženi premog in velikih odškodninah  za odkupljena zemljišča. 

TEŠ 6 predstavlja zunanjo in notranjo  diverzijo v finačni sistem Slovenije z namenom finančnega okoriščanja tujine in domačih izkoriščevalcev, kar vodi v uničenje države, ožemanje prebivalstva, odžiranje  domačih delovnih mest, zaviranje razvoja slovenske tehnologije in gospodarstva! S sprostitvijo energetskega trga v Evropi pa bo TEŠ 6, s svojo drago preplačano  elektriko, še hitreje nasedla naložba.

Politika bi morala misliti državotvorno, celovito in z vizijo vsaj za šest, ne pa za samo en mandat naprej.  Zapravljeni milijoni ne morejo biti argument za to da zapravimo še milijarde! TEŠ 6 je prezkusni kamen sposobnosti samoozdravitve slovenske družbe in države.

Tabela prihrankov:

Vidimo, da bi zaustavitev gradnje bloka 6 in posodobitev blokov 4 in 5 samo v prvih 15 letih prinesla prihranke, daleč večje od stroškov ustavitve bloka 6! Napoved je zanesljiva, saj je za ceno MWh iz bloka 6 uporabljen optimističen podatek 90 , za investicijo v blok 6 samo 1,4 milijarde , za posodobitev blokov 4 in 5 pa najvišji možni znesek 130 milijonov ! Poleg tega bi bilo vsaj 50 % stroškov (zneske že plačane Alstomu itd) mogoče rešiti s kompenzacijo in odprodajo opreme.

V tabeli in grafu je nazorno pokazano kakšno je razmerje stroška ustavitve bloka 6 do ostalih stroškov in prihrankov. Vidimo, da je strošek ustavitve pravzaprav še najmanjši in ne more biti razlog za razglašanje, da je za ustavitev projekta TEŠ 6 prepozno!

    STROŠKI  IN PRIHRANEK  (blok 6 proti bloku 4 + 5 ) 

 

 

 

 

BLOK  6

BLOK 4 + 5

 

Cena za  MWh v EUR

 

          90,00 €

            54,00 €

 

Obratovalna doba v letih

15

15

 

Proizvodnja GWh na leto

3500

3500

 

 

 

 

 

 

 

Vrsta zneska               

 

             Stroški v milijonih EUR

Prihranek

 Investicijski stroški

 

          1.400 €

               130 €

  1.270 €

 Proizvodni stroški 

          4.725 €

            2.835 €

  1.837 €

1/2 nominalnih stroškov  ustavitve projekta TEŠ 6 *

-    300 €

Neto prihranek 

 

 

  1.537 €

* Najmanj ½  “nominalnih” stroškov (cca 600 milijonov EUR) za TEŠ 6 bi bilo mogoče povrniti s kompenzacijo in odprodajo opreme.

 Še bolj so razmerja vidna v spodnjem grafu: 


Povzetek:


CI DavkoPlacevalciSeNeDamo      

Villi Kovačič: Izjava  glede “izginotja” podpisov proti poroštvu za TEŠ6:  
Izginotja ni bilo! 



IZGINOTJA PODPISOV IN "NACIONALNI INTERES"

(med izginotjem in izločitvijo podpisov je bistvena razlika)

V Sloveniji smo priča številnim paradoksom, ki pa smo jih posvojili za normalnost. V mislih imam predvsem odnos politikov in javnosti do referendumov in nosilcev referendumskih pobud in interesov, ki jih le ti zastopajo.  Načeloma smo vsi državljani enakopravni, ampak očitno smo to le toliko, da nekaterim ostane več enakopravnosti. To velja žal tudi za referendume. Poglejmo nekoliko ta problem tudi v živo – skozi dogajanje preteklih dni in letošnjih poletnih mesecev.

Prvorazredni in drugorazredni referendumi !

Drama z referendumi, ki poteka skoraj že pol leta, je v luči zadnjih dogodkov  razkrila, da gre tudi pri referendumih za prvorazredne in drugorazredne referendume. Prvorazredne referendume organizira politika s tesno navezo na sindikate – ki so v funkciji referendumske rezervne armade političnih akterjev. Predvsem je v tem trenutku sindikalna naveza učinkovita v navezi z dvema opozicijskima strankama. Drugorazredne referendume, kot je bil tisti o poroštvu za TEŠ6 pa organiziramo državljani sami, brez vsakršne podpore (ne materialne, ne organizacijske) ne s strani vladajoče, ne s strani opozicijske politike ali neparlamentarnih strank. Razlika je velikanska. Sindikati podpise zlahka zberejo tako rekoč čez noč, drugorazredneži – to smo državljani,  jih zbiramo - brez javne podpore ali celo z distanciranjem nekaterih podpornikov, tako rekoč do zadnje minute. Zakaj prihaja do te razlike je široka tema, tukaj se omejujemo le na učinke.  

In še naprej: eni podpise zbiramo na ulicah, med državljani in davkoplačevalci, drugi - to je sindikati, jih ne glede na popolnoma »ne-sindikalno« tematiko,  zberejo tako rekoč »polavtomatsko« med njihovim članstvom, po uradni - politični dolžnosti in v okviru delovnih obveznosti. In če tem slednjim kljub temu ne uspe, se hitro aktivira reševalni poslanski ešalon – v akcijo stopijo poslanski ostrostrelci, ki zadevo »rešijo v nekaj urah« - z lastnimi podpisi

Zdaj poslansko  in sindikalno referendumsko »legitimnost« podpira celo sam aktualni predsednik države, ki si sicer po drugi strani – kot predsedniški kandidat, kot sam pravi, »v interesu skupnega dobrega«  prizadeva, da referendumska juha skuhana tudi z njegovo pomočjo, ne bi prekipela čez rob. V takšnem kontekstu – torej v pogojih predsedniške in poslanske podpore, kovinarjem in gumarjem ter energetikom, nobena stvar ni nedosegljiva. Posebej sindikatu energetike. Tega se še ne dolgo nazaj spominjamo po oranžnih majicah, ko so sindikalisti govorili o oranžnem cunamiju in grozili z električnim mrkom celi Sloveniji. In zgodil se je paradoks: v deželi, kjer je izsiljevanje s podporo vsaj enega dela politike postalo splošno sprejemljivo, je električni mrk postal alibi za nacionalni interes.

Ko smo v juliju zbirali podpise za referendum za poroštva za TEŠ6 seveda zdajšnjih sindikalnih borcev za delovna mesta  ni bilo nikjer, nihče se ni niti oglasil, bil je le molk predsednika države, poslancev, organov in institucij, sindikati so nas celo ignorirali in nas niso hoteli niti sprejeti. Konkretna delovna mesta jih niso zanimala.

Zdaj vidimo, da je imela takozvana koalicija »voljnih« pri podpori državnemu poroštvu celo več kot ustavno večino. To se je dobro pokazalo tudi ob tem, da o zakonu v drugem in tretjem branju v Državnem zboru ni bilo niti besedice razprave. To je pravo nasprotje sedanjih več mesečnih usklajevanj pozicije z opozicijo. Malo je tedaj manjkalo, da ni bil zakon sprejet celo z aklamacijo. Danes pa vidimo, da je odločilni del tedanje »koalicije voljnih«  jedro neke nove koalicije, to je »koalicije nezadovoljnih«, ki za 17 november celo napovedujejo dogajanje ljudstva.

Izginotje ali samo-ugrabitev popisnih obrazcev  ?

Najnovejše »izginotje« in ponovno odkritje referendumskih podpisnih listov je za demokracijo kljub silnim frustracijam nekaterih, lahko tudi  zdravilno. Morda se bo pokazalo kaj takega o čemer se nam niti ne sanja. Samo naivneži pa lahko verjamejo, da se je to zgodilo prvič.

Sicer pa izginotje za sam referendum niti ni bilo usodno. V danem primeru je imelo za posledico začasno odpoved referenduma, nakar so nesebično vskočili poslanci, ki so sicer svojo priložnost preko noči zakockali s skeniranimi podpisi. Ko so bili ti  proglašeni za neveljavne, so se čudežno našli staro-novi podpisi.  Prepričan sem, da če bi bili uspešni poslanci, do izginotja ne bi prišlo, kajti nalogo bi v celoti pokrili sami. Ker je niso je z izginotjem in čudežnim rojstvom nastala možnost za popravni izpit. Ne samo v smislu referenduma, pač pa novega političnega obračuna -  z zahtevami po odstopih in interpelacijo, kar se  se že napoveduje.  

Ob škandalu s podpisi gre le upati, da bodo - ne glede na pobudnika in motiv, povzročitelji razkriti. Tu ne gre za objektivno pač pa najprej za subjektivno – osebno odgovornost. Objektivna odgovornost brez razkritja povzročitelja ne pomeni nič. Predvsem to bi bilo v prid neposredne demokracije in vseh bodočih referendumov.

Ampak treba je preiskati vse možne variante izginotja. Asociacija na primer Velikovec ali na znano samo ugrabitev pojočega majorja morda ni upravičena, ne moremo pa jo izključiti, čeprav je nora. Spominmo pa se še na izginotje volilnih lističev v občini Tržič decembra lani, ko je cela Slovenija 1 uro čakala na (čudežnega) iz»najditelja«. Slovenija je dežela tisočerih možnosti – norosti, znanih tudi iz polpretekle zgodovine, ki se zdaj ponavlja v sofisticirani obliki. In vsi mi smo otroci svojih dedov. Natančna preiskava naj pokaže ali je šlo v tem primeru nemara tudi za kaj takega.   

Dvomim pa tudi, da se je izginotje zdaj zgodilo prvič, zato je nujno, da se razišče več – neuspelih referendumskih pobud iz letošnjega in lanskega leta. Ena od takih – ustavljenih pobud, je celo prejudicirala sedanjo pravno ureditev z odločbo ustavnega sodišča v aprilu 2012. Zgodila se je Stranki slovenskega naroda v začetku leta 2011.  

Predsedniški kandidati in referendumi

Sestavek zaključujem z referendumsko ureditvijo in odnosom predsedniških kandidatov do nje. Večinsko stališče je, da je treba referendume  omejiti. Vendar po mojem nikakor ne s kvorumi, kot se zavzemajo predsedniški kandidati in dodatnimi vstopnimi pogoji za pobudo, pač pa z omejitvami glede tega kdo je lahko predlagatelj referenduma, skratka kdo zanj upravičeno izkazuje pravni (v našem aktualnem primeru sindikalni) interes. Podobno kot mora biti vsaka zahteva za presojo ustavnemu sodišču utemeljena s pravnim interesom pobudnika, sicer jo sodišče zavrže. 30 poslancev in Državni svet so z zadnjimi akcijami zoper reformne zakone sami sebe suspendirali. Glede sindikalnih referendumov pa je kot rečeno nujno, da se njihovo  predlagateljstvo z zakonom omeji le na tiste teme za katere lahko dokažejo svoj sindikalni (pravni) interes.  

Glavna diskusija o novi referendumski ureditvi bi morala iti v to smer. Ne pa v smeri kvorumov in zaostrovanja pogojev za državljanske pobude.  Skratka gre za problem, kako preprečiti možnost, da »kovinarsko - gumarski interesi« ne prevladajo nad interesi državljanov, potrošnikov in davkoplačevalcev. V to smer bi morala delovati tudi politika in tudi predsedniški kandidati.

Samoumevnemu zaupanju so vsekakor šteti dnevi, tudi spričo zadnjih dogodkov ob poslanskih in sindikalnih podpisih. Če velja kaj ponoviti je to sledeče: imamo pravico vedeti, ne dolžnost verjeti. Nikomur – niti predsedniku, ne poslancem in ne sindikatom. In upravičeno smo kritični ob stališču politike in indiferentnosti medijev, ko nihče ni reagiral tedaj ko so z 10:5 izglasovali, da ob zakonu o poroštvu  javna predstavitev mnenj o projektu TEŠ6 v parlamentu ni potrebna. Poslanci so torej glasovali za princip: čim manj vedeti, da se bodo lažje odločili. Takšna je žal slika parlamenta in prevladujoče medijske pokrajine. Rezultat po glasovanju v DZ sicer ni bil tako monoliten kot se zdi na prvi pogled, zato si morda velja   ogledati kako so poslanci glasovali po strankah – povezava http://poslanskibritof.si/. Več o tem glasovanju pa je povedano v spremnem komentarju.  

Nekoč, pred desetletji, so izginjali ljudje – vzela jih je noč, zdaj ob polni svetlobi izginjajo podpisi, vojaške osebe  in volilni listki. Skoraj vsi se potem čudežno najdejo. Tovrstni čudeži nakazujejo fenomen samo-ugrabitve in delovanja nekakšne paraoblasti, ki odgovornost prevaljuje na formalno oblast. Zato mora formalna oblast, v kolikor v resnici ni vpletena, v lastnem interesu priti zadevi do dna. Kajti akterji za zaveso,  računajo na naivnost javnosti, ki naj bi to razumela kot konec demokracije, nekateri celo govorijo o požigu Reichstaga. Takšna atmosfera je končni cilj mnogih, ki se sicer razglašajo za »mirovnike« in zagovornike socialne države. Njih upanje  je 17. november, ko naj bi se zgodilo ljudstvo. Še dobro, da je to v mesecu novembru, sicer bi dobili novo oktobrsko mini »revolucijo«.

Glede na zakon o poroštvu je tu očitna velikanska razlika, saj je ob referendumu glede poroštva za TEŠ vladala stroga tišina, nihče ni protestiral, opozicija je bila povsem tiho in je sprejemanje zakona celo brez vsakega hrupa obstruirala. Tega ne morejo zabrisati niti zdajšnje krokodilje solze tistih poslancev, ki govorijo o koncu  demokracije.

Izginotja podpisov v primeru zakona o TEŠ6 ni bilo

Resnici na ljubo  je treba ob koncu povedati še nekaj: izginotja podpisov pri referendumski pobudi glede TEŠ6 ni bilo. Za zdaj nimamo nobenih podatkov o tem – torej o neskladju med oddanimi in prejetimi popisnimi obrazci. O tem se bomo sicer še pozanimali v Državnem zboru po koncu zdajšnje referendumske zmede. Naš ugovor glede podpisov je druge narave. Pobudo za ustavno presojo smo dali zaradi izločanja podpisov, ki je potekalo v nasprotju z osnovnim namenom Zakona o referendumu in ljudski iniciativi in drugo zakonodajo s tega področja. O naših argumentih, ki jih bo tehtalo Ustavno sodišče, bomo še poročali. V aktualni situaciji pa je seveda ločiti izginotje od izločitve podpisov.

    

Ljubljana 11. nov. 2012                                                               Vili Kovačič


POROČILO - ŠT. 2

Komisija v sestavi Vili Kovačič, Jurij Bavdaž, Vojko Kogej in Stanislav Malovrh je od 01. do 05.08 2012 pregledala iz DZ prevzeto fotokopirano gradivo o podpisih za referendumsko pobudo o državnem poroštvu za TEŠ6. Po detajlnem pregledu gradiva pridobljenega v Državnem  zboru dne 30.07.2012 komisija ugotavlja sledeče:

-          Uradna ugotovitev o 2.151 zbranih  veljavnih podpisih pomeni,  da je bilo iz gradiva med neveljavne podpise uvrščeno oziroma izločeno 700 podpisov ali 24,4 %

-          V Državni zbor smo oddali 2861 podpisov. Za doseganje praga 2.500 podpisov  bi od teh 700 potrebovali  manj od polovice le teh, to je 339 veljavnih podpisov

-          Zato smo teh 700 podpisov, ki predstavljajo sivo cono, detajlno pregledali  po kriteriju veljavnosti podpisa to je, ali je možno ugotoviti identiteto posameznika

-          Za skupaj 479 podpisov od teh smo ugotovili, da so čitljivi, da so podatki kompletni in da jih je možno uvrstiti med potencialno veljavne. Dejansko veljavnost pa je treba ugotoviti na MNZ oz. na upravni enoti

-          Število mladoletnih oseb in tujcev je zanemarljivo! Tujcev 6 in mladoletnih 2  skupaj torej  8 oseb. V sporočilu za javnost pa je izgledalo kot da je tega veliko in bi naj bilo to eden glavnih razlogov za nedoseganje praga.

-          Nekaj oseb je navedlo začasno bivališče in so bili izločeni – po konzultaciji z njimi smo ugotovili, da na te naslove prejemajo pošto tudi iz sodišča.  Verjetno začasno bivališče ni bilo upoštevano kot dodaten iskalni pojem.

-          V celotni masi izločenih podpisov je 114 podpisov z navedbo letnice datuma rojstva, brez navedbe dneva in meseca. Pri verificiranju takih podpisov so bila uporabljena dvojna merila,  nekateri podpisi so bili uvrščeni med veljavne, drugi pa med neveljavne. Ugotovili smo celo, da je bil dvojni kriterij uporabljen s strani istega delavca na istem podpisnem listu. Po zakonu o  ZRLI se sicer zahteva datum, vendar kot podatek za identifikacijo, če je identifikacija z letnico možna, letnica zadošča. 

-          Razporejanje podpisov v kategorijo veljavnih tudi sicer ni bilo izvajano po enotnih merilih  ali pa delavci,  ki so kontrolirali podpise  ta merila niso upoštevali v enaki meri. Nekateri podpisi niso bili zavrnjeni, pa bi po našem mnenju morali biti, spet drugi (teh je neprimerno več) so bili zavrnjeni pa bi ne smeli biti.  

-          Ugotovitev pravega rezultata ni možna brez ponovne preverbe  700 podpisov. Ta bi morala vsekakor potekati ob prisotnosti pooblaščenih oseb s strani pobudnika referenduma. Preverba bi morala potekati na lokaciji MNZ in na računalnikih kjer se je opravljala osnovna aktivnost

-           Če bo preverba dala rezultat, ki bo enak ali večji od uradno manjkajočih 339 (razlika med 2500 in 2161) podpisov smo prag dosegli, če ne,  ga nismo dosegli. Menimo sicer, da bi ga vsekakor dosegli. Izkazani rezultat smo pripravljeni spoštovati, enako pa pričakujemo od državnih organov in predstavnikov parlamenta.  Spoštovanje naše zahteve po ponovni komisijski preverbi 700 podpisov s prisotnostjo naših članov je  zato ključno in minimum, ki ga zahtevamo.  

-          Za 10 izločenih oseb smo na hitro naredili test in ugotovili da je nedvoumno jasno, da te osebe obstojajo in da so izrazile svojo voljo. Izjave  lahko predložimo, ko bomo od dotičnih oseb dobili pisno potrditev o tem. Glede na dopuste je vsakršna večja tozadevna akcija trenutno neizvedljiva.

-          Zelo pomemben podatek je, kako je potekalo delo pri ugotavljanju identitete, v kolikšnem času je bilo to delo opravljeno in koliko ljudi je delalo. Ker je bilo delo opravljeno v rekordnem času, lahko zaključimo, da je prav hitenje, bistveno  doprineslo k visokemu številu izločenih podpisnikov. 

-          Tudi za tovrstno delo obstajajo normativi in jih je pristojna služba dolžna upoštevati, v kolikor ji seveda ne gre za namerno škartiranje oz. izločanje podpisnikov

-          Poseben problem je neenotnost kriterijev, kar  pomeni zelo poljubno odločanje posameznega delavca o veljavnosti podpisa

-          Čitljivost izločenih podpisov je bila v nekaterih primerih slaba, v številnih drugih pa je bila dobra, vendar je kljub temu prišlo do izločitev, ob tem da so po naši oceni podatki za te osebe verodostojni   

-          Za najmanj 339 »manjkajočih« podpisov smo pripravljeni pridobiti izjave ljudske volje, v kolikor bi to bilo potrebno in se ne bi zadeve dalo rešiti na drug način.  Kot rečeno smo našli 479 takšnih, ki jih smatramo za veljavne, 241 pa za upravičeno izločene. Pridobitev izjav ali ponovno ugotavljanje pravilnosti izločanja pa seveda zahteva   več časa in je smiselno samo v primeru, da bo to zahtevalo ustavno sodišče.

-          Navodilo za predčasno zbiranje – 1 dan pred sprejemom zakona, je bilo izključno v funkciji pritiska na poslance, z namenom da do referenduma sploh ne bi prišlo. Zato tega nismo skrivali in je tudi bilo posredovano medijem.  Kajti grožnje referenduma poslanci žal nikoli niso jemali resno. Tudi za te primere je možna pridobitev izjav ljudske volje, če bo ustavno sodišče to zahtevalo.  


Komentar

      Sedanja ureditev da gre zakon, kljub kršitvam postopka (brez  možnosti pritožbe in zadržanja zakona) gladko naprej, je absurdna.  Zakonodajna veja oblasti je v tem primeru v konfliktu interesov. Pred evropskim sodiščem bo taka ureditev pogorela. Ustavna pritožba  je reševanje problema post festum.

       Ker je državni svet načrtno in namerno, pod interesnim vplivom šaleškega lobija, zakockal svojo zgodovinsko priložnost za odložilni veto, je bil referendumska pobuda zadnja ovira. Milijardni interesi so v tem primeru, kljub argumentiranim ugovorom,  prevladali nad javnim interesom. Avtonomne presoje državnega sveta ni bilo, avtonomna  pobuda državljanov pa je bila diskvalificirana.    

        Ob številčnem-statističnem delu našega spisa,  ostaja še en del, ki zadeva tudi naše  podpornike. Med njimi so nekateri znani Slovenci izrazili protest, ker jim je bila z neupoštevanjem njihovega podpisa kratena ustavna pravica izražanja podpore  pri pobudi za katero so se sami zavestno opredelili. Vsekakor obstoja tudi možnost njihove pritožbe na Ustavno sodišče ali na Varuha človekovih pravic.

        Zgornje ugotovitve, skupaj z drugim materialom, ki ga že zbiramo, bodo del gradiva za ustavno pravno presojo zakona, glede kršenja procedure.Prav tako bodo predmet vsebinske ustavne presoje naši argumenti o diskriminatornosti tega zakona do drugih gospodarskih subjektov, malih delničarjev, stvarnega neizpolnjevanja zahtev vlade in odstopanje od fiskalnega pravila z novim zadolževanjem.     

          V javnosti – predvsem na internetu, za različnimi psevdonimi skriti obrekovalci širijo vesti, da smo podpise ponarejali in »izdelovali« sami. Niti en podpis ni tak, vse smo dobili po pošti ali od naših podpornikov-zbiralcev na terenu. Proti takemu podtikanju odločno protestiramo in apeliramo naj nam obrekovalci očitane delikte dokažejo.

       Spet drugi pišejo o tistih »ki se v medijih radi predstavljajo za neodvisne strokovnjake ali predstavnike kake (ne)odgovorne civilnodružbene pobude… ki radi podležejo skušnjavi debele denarnice in se dajo vpreči v razne lobistične akcije…«. V naših akcijah ni bilo debelih denarnic, vse stroške smo financirali sami, tako da smo jih krili iz lastnega žepa. Ampak to ni problem, problem pa je če kdo tovrstno pobudo okarakterizira na citirani način in se vse meče v isti koš. Ne da bi se kdorkoli z besedico potrudil izvedeti, kakšno je resnično stanje stvari.        

          Vsa ta spotikanja in podtikanja so pričakovana. Pri 1,5 miljardnem poslu bi bilo naivno pričakovati, da se bodo TEŠ, HSE in predstavniki šaleške hobotnice ustavili. Oni imajo moč in denar s katerim financirajo medije,  sistemsko korupcijo v državi in takšno zakonodajo, ki ščiti monopole in ukinja nadzor nad velikim delom paradržavnega gospodarstva.  Seveda pa mimogrede in za vsak slučaj sponzorirajo tudi »politične projekte«, kot je bil sprejem poroštva v DZ in blokada referendumske pobude.

Ljubljana, 06.08.2012                                            

Predsednik CI DavkoPlacevalciSeNeDamo in predsednik komisije

                                                                                                Vili Kovačič


Pripis: med znanimi Slovenci, ki niso uvrščeni med veljavne podpisnike so tudi Spomenka Hribar, Tine Hribar, (letnica rojstva, skupaj s še 114 enakimi primeri tovrstne izločitve) Gabi Čačinovič Vogrinčič (vzrok neznan), hčerka Lojzeta Peterleta (vzrok neznan), Anton Komat (začasno prebivališče), Nada de Gleria, Tonja Rahonc Šoukal (vzrok neznan), Dušan Hrček (vzrok neznan) itd.itd.