Izvor imena & country v Sloveniji

Country glasbo imenujemo tudi »blues belcev«. Izvor imena ima v številnih slogovnih smereh ameriške ljudske glasbe, ki izhaja iz ljudske glasbe priseljencev.

Siva pot naj bi bila po trditvah nekaterih pesem, v kateri je bila prvič v našem prostoru uporabljena pedal-steel kitara, inštrument, ki povzroča značilne razpotegnjene zvoke, in še dandanes ga v Sloveniji menda obvladajo vsega trije ljudje.

V resnici je bil komad posnet v Londonu, kamor se je Mežek tedaj preselil in kjer mu je za anonimusa iz Slovenije uspel presenetljiv preboj v svet najboljših studiev in glasbenikov. Vsekakor se brez poznavanja Sive poti piknik kitarist v naših krajih na piknik ne sme odpraviti.

Mežek, Tomaž Domicelj in Andrej Šifrer so trojica, ki je pri nas konec sedemdesetih uveljavljala tako imenovano kantavtorsko smer. Fantje z akustično kitaro in s komadom. "To sicer ni bil country, ampak razmeroma zapoznela reakcija na country rock, kakršnega so igrali Eagles, ali, še bolje, na folk akustično glasbo, kakršno je recimo izvajala Joni Mitchell ali zgodnji Dylan. Vsak od nas je imel pač svoje vzornike. Moj je bil brez dvoma Jackson Browne, človek z lastnimi komadi in poezijo, ki je občasno napisal tudi kaj za Eagles, ni pa bil to country," pravi Andrej Šifrer .


Šifrerjev rekord

Prvi vestern je bil nemi film z naslovom Veliki rop vlaka, v njem pa je kot prvi junak kavboj leta 1903 zaslovel človek z značilnim imenom Broncho Billy Anderson. Nema vestern produkcija še zdaleč ni bila obskurna. Tako dejavni, kot so bili ti filmarji takrat, danes niso niti pornografi. Ena največjih nemih kavbojskih zvezd, Thomas E. Mix, je med letoma 1910 in 1930 posnel natanko 336 vesternov in se kot tak vtisnil v otroštvo Ronalda Reagana, pokojnega trdolinijaškega predsednika ZDA.

Vse to daje misliti, kako zelo je lik kavboja osnova ameriškega podeželskega svetovnega nazora in nedvomno tudi country glasbe. Andrej Šifrer pravi: "Country vsekakor je zasmehovana glasba, vendar pa je spet zelo odvisno od tega, koga vprašaš. Po mojem je bil dostikrat sporen zaradi nespretnih oziroma manj umetelenih besedil tipa You didn’t even go, but I am already missing you in podobno neumnih besednih kombinacij. Po svoje ima country podoben problem, kot ga ima sleherna narodnozabavna glasba, ni pa nobenega dvoma, da country in blues sestavljata rock`n`roll. Pri nas je razmeroma neznan, čeprav je Garth Brooks v ZDA in po svetu prodal 100 milijonov albumov."

Neke vrste country rekord ima tudi Šifrer. Čeprav je vedno rad posegal po ljudskih komadih, kot je Rdečo rožo utrgal bom zate, ki je bila prvotno zborovski komad, je ploščo Hiti počasi - pred leti jo je posnel v Nashvillu s tamkajšnjimi muzikanti in je izrazito countryjaška - prodal v nakladi 95.000.

Sogovornik, ki je iz osebnih razlogov želel ostati neimenovan, je pa eden boljših poznavalcev te glasbene zvrsti pri nas, pravi, da je country marsikaj, vendar pa da ljudem smrdi priznati njegov izvor. "Slovenci zasmehujemo country zaradi narodnozabavne glasbe in našega kompleksa, ki ga imamo zaradi nje. Med narodnjaki in countryjaši sicer obstajajo določene podobnosti, vendar je country bolj globoko izpoveden. Določena poglavja countryja sicer prinašajo bolj domačijsko tematiko, tista, ki mene najbolj zanimajo, pa so polna osebne bolečine in bi jih lahko primerjal z bluesom kakšnega Roberta Johnsona. Menim, da moraš biti brez predsodkov in da moraš več let poslušati tako country kot pri nas bolj čislani blues, da bi to dojel. Večini poslušalcev in žal tudi kritikov in novinarjev to nikoli ne uspe in dojemajo country kot najbolj neumno ameriško glasbo o črnih konjih in modri travi. Resnica pa je drugačna," pa meni Jane Weber , glasbeni strokovnjak z Radia Slovenija, in še dodaja: "V countryju ni prevar. Vse je zaigrano živo, brez playbacka. Bil sem v znameniti dvorani Grand Ole Opry v Nashvillu in nisem mogel verjeti, da so ti glasbeniki tako dobri. To sicer ne preseneča, saj vsak večer igrajo vsaj po nekaj ur in z leti bi se še gluhi kaj naučil. Gre za zvrst, v kateri veljajo najbolj strogi zakoni glasbenega posla. Ti zakoni so se uveljavili že na samem začetku glasbene industrije - torej dejansko pred stotimi leti, ne pa tako pri nas, kjer se v letu 2006 še glede avtorskih pravic ne znamo dogovoriti."

Čeprav po smrti Johnnyja Casha, country legende, ki se je širši, tudi rockerski publiki predvsem na stara leta prikupil v začetku devetdesetih s sodelovanjem z U2, kasneje pa s ploščami, ki mu jih je produciral Rick Rubin, zaradi česar so njegovo ime bolj pogosto in z več spoštovanja začeli izgovarjati mnogi, ki jim country kot tak ni bil drag, pa je ta glasba tudi v naših krajih verjetno doživljala že bolj ugodne čase, kot jih danes. Deklariranih country izvajalcev je pri nas malo, vsaj takih, ki so na sceni, čeprav je predvsem kitaristov, ki gojijo ali so gojili country slog, še vedno kar nekaj. Kot po pravilu so to tipi, ki odlično obvladajo inštrumente, vendar pa se redko prikažejo iz svoje sobe in stopijo na oder.


Comments