POTOPISNO PREDAVANJE: KRIK PO LJUBEZNI DO PLANETA MALEZIJA IN BORNEO

objavljeno: 23. jan. 2019 00:09 avtor: CDA Koper   [ posodobljeno 23. jan. 2019 00:10 ]
V torek, 22.01.2019 smo pripravili potopisno predavanje: KRIK PO LJUBEZNI DO PLANETA MALEZIJA IN BORNEO
V pragozdu je govorila moja tišina, tisto jutro, ko sem se povzpela na mali Pinnacle (Špičak) - Borneo. Strm vzpon dolg 900 m na nadmorski višini 450 m, ves čas pod kotom 45 stopinj je povzročil, da mi je kri stopila v glavo. Med hojo je tista tišina močno govorila o meni – kdo sem, kakšna sem in kaj je moj cilj. Nekaj prekine tišino – krik. Vedno glasneje slišim krik. Slišim ga, ko se sonce prebuja in ko sonce zahaja. Ob oseki in plimi ga slišim. Pretresljiv in divji krik, ki udarja mi v uho. Počutim se kot bi po meni hodile mravlje, tako velike kot hodijo po deblu, ki odmira. Opice preskakujejo veje in jaz slišim krik in ko opazujem strupeno zeleno kačo, ovito okrog veje slišim krik. Opazujem mogočne drevesne korenine in v glavi mi odmeva siloviti krik. Saj kača ne oddaja krika, tudi kobilica ne, ne takšnega kot ga slišim. Od kod ta pretresljivi krik. Slišim ga v jami, kjer prebiva več milijonov netopirjev Je to siloviti krik ptic. Ni, seveda ni. Človeška figura reže pljuča planeta in maši njeno črevo, zato ta krik. Krik, ki kliče na pomoč. Krik, ki kliče po ljubezni do planeta. Krik, ki kliče po življenju pragozda in kar v njem prebiva.Pripovedovala je ga. Nives Kačič.