Stephanie Jakovac

Razstava slik

Združenje Slovenska izseljenska matica, Cankarjeva 1/II, Ljubljana

22. januar 2009 - 5. februar 2009  ... povezava

 

Drevo življenja, drevo spoznanja ...English text

Delo Stephanie Jakovac slogovno črpa iz tradicije naivnega slikarstva, kot se je razvilo na Hrvaškem v tridesetih letih 20. stoletja, a s pomembno razliko – namesto slikanja prizorov iz vsakdanjega življenja na ilustrativen način, njeno slikarstvo pripoveduje skozi gostobesednost simbolov.

Celoten razstavljeni cikel dvajsetih del zaznamuje simboličen motiv drevesa. Ta je na številnih slikah dopolnjen z motivom figure, pogosto pa slikarka uporabi še podobe reke, polne lune in neba z oblaki, včasih pa tudi drugih pomensko bogatih predmetov, rastlin in živali.

Motiv drevesa simbolizira tako človeka kot posameznika kot tudi življenje nasploh. Drevesne korenine, deblo, veje, liste in sadove se pogosto primerja s človeškim telesom in duhom. Korenine so kot noge – od njih je odvisna stabilnost, kako trdno posameznik stoji na svojih nogah, kar v prenesenem pomenu kaže na to, kakšne so njegove vrednote. Deblo je človekova hrbtenica – lahko je trdno in pokončno ali ukrivljeno pod težo bremena, bolezni in zunanjih pritiskov. Veje se primerjajo s človeškimi rokami, ki se v upanju oziroma iskanju svetlobe dvigujejo v nebo. Fizična lepota človeka se pogosto primerja s cvetočimi vejami, njegova dobra dela pa s sadnim drevjem, ki bogato obrodi.

Drevo, kakor se spreminja skozi letne čase, se more primerjati s človekovimi življenjskimi dobami. Mladost simbolizira mlado, brsteče in cvetoče drevo, zrelo obdobje človeka v dobri fizični kondiciji pa bujna krošnja in številni zreli sadeži. Starost se primerja z jesenskim odpadanjem listja ter počasnim izgubljanjem moči in odtekanjem življenjskega soka, ki drevo pripravi na zimsko mirovanje, na smrt. Tako je življenjski krog sklenjen.

Stephanie Jakovac je ljub tudi motiv reke. Ta nepretrgoma teče od izvira do izliva v ocean in je prav tako prispodoba življenja. Moč reke, ki pogosto prestopa bregove in načenja obrežja, simbolizira življenjske preizkušnje. Reka s seboj ne odnaša tistih dreves na bregu, ki imajo korenine trdno zasidrane v obalo.

Večni krog rojevanja in umiranja a tudi upanja simbolizira polna luna. Luna, kraljica noči, ki svoj življenjski cikel začne in zaključi v osemindvajsetih dneh, se v simbolizmu povezuje z ženskim principom.

V simbolično pripoved slik avtorica enakovredno vključuje ženske in moške figure. Metaforičnost figur poudarja motiv akta oziroma, pri oblečenih figurah, izbira nevsakdanjega, skoraj arhaičnega oblačila. Naslikane figure s svojo dejavnostjo krepijo sporočilnost slik. Razmerja med naslikanimi figurami odpirajo problematiko človeških odnosov – med moškim in žensko, med prijatelji, med soljudmi. Celota predstavlja prispodobe življenjskih situacij, ki so mnogokrat vezane na življenjske izkušnje avtorice same. Ta oseben pristop, ki nakazuje delno avtobiografsko izpoved, se zrcali tudi v nenamerno avtoportretih potezah ženskih (in moških) likov.

Klasične simbolne pomene avtorica začini s svojo osebno simboliko. Samoozdravitveno zmožnost drevesa, ki se obnovi, če pogori, če voda odplavi zemljo okoli njegovih korenin ali če ga porežejo, avtorica primerja s čustveno inteligenco človeka – sposoben je prebroditi težave, ozdraviti travme, premagati strahove ... a le, če ima dovolj globoke korenine. Lipa za avtorico ni le slovensko drevo, ampak predstavlja tudi simbol srečevanja in komunikacije. Pobiranje plodov kutine kritično kaže na človeški pohlep. Nasprotno, na sliki z žensko figuro, ki se vzpenja po lestvi navzgor – v simbolnem jeziku duhovno raste – kaže razdajanje srca, ki bo skupaj z ostalimi krasilo pusto drevo življenja, kot na zimskih drevesih sijejo novoletne lučke.

Različna razpoloženja, ki prevevajo slike Stephanie Jakovac, so poudarjena s toplimi oziroma hladnimi barvami, s katerimi avtorica naslika pokrajino in nebo. Krajinski motivi so velikokrat slikani po naravi, pogosto gre za nekakšne portrete posameznih dreves. Na ta način slikarka sklene vez med simbolno pripovedjo in realnostjo vsakdana. Avtorica namreč kljub navidezni domišljijski formi slik ostaja zvesta poročevalka resničnosti na ravni osebnega čustvovanja, doživljanja sveta in pogleda na življenje.


Monika Ivančič Fajfar

 

Seznam razstavljenih del:
1. Ujetnik
2. Modri stol
3. Na različnih bregovih
4. Prisega
5. Poljub
6. Čeber
7. Zima
8. Veriga
9. Srečanje
10. Stik
11. Sanje
12. Spomin
13. Obžalovanje
14. Spoznanje
15. Upanje
16. Modrost
17. Sposobnost
18. Zaman
19. Strast
20. Ljubezen

vse olje na platno 50 x 70 cm, 2006 - 2008

Stephanie Jakovac: Srečanje, olje na platno, 50 x 70 cm

O avtorici: 

Stephanie Jakovac je rojena 1954 v Bosni, svoja otroška leta in mladost je preživela v Sloveniji, na Jesenicah. V Ljubljani je končala srednjo aranžersko šolo. Leta 1973 se je preselila v Avstralijo in tam diplomirala na TAFE - College of Visual Arts. Nadaljevala je dvoletni študij na akademiji za slikarstvo. Ukvarjala se je z oblikovanjem in poučevanjem slikarstva. Redno razstavlja v Avstraliji in v Evropi, tokrat petič v Sloveniji. Živi in dela v Alburyju v Avstraliji.

Domača spletna stran:
http://www.stephaniej.com.au/








Sephanie Jakovac na otvoritvi razstave.

 

viri: Stephanie Jakovac, Združenje Slovenska izseljenska matica.