ARS LOCI. UMETNOST V PROSTORU SVETEGA.
Ciklus razstav sodobne sakralne umetnosti.

več o ARS LOCI

EVGENIJA JARC: ZLATE ŽENE

Cerkev Device Marije v polju, Bovec
12. avgust - 30. september 2011
Razstava je podaljšana ko novembra 2011. Ogled bo možen ob nedeljah od 9. do 12. ure ali po dogovoru na tel. 031 643 147.

  

 
 
 

Ana, mešana tehnika, 100x150 cm, 2010
Eva, mešana tehnika, 100x70, 2010
Judita, 67x122, mešana tehnika, 2010
Estera, mešana tehnika, 60x73, 2011
Foto: Evgenija Jarc

 
 
 
 
 

 

 

 
 
 
 
 

Otvoritev razstave slik akademske slikarke Evgenije Jarc je bila v petek, 12. avgusta ob 20. uri v Cerkvi Device Marije v Bovcu. Zbrane je pozdravil predsednik Društva ARS Viljem Čušin, avtorico in njena dela je predstavila kustosinja razstave Monika Ivančič Fajfar. Otvoritveni dogodek sta popestrili sopranistka Simona Osterc in pesnica Barbara Šömen.

Foto:
I.Fajfar, M.I.Fajfar, S. Osterc

EVGENIJA JARC: ZLATE ŽENE

Slikarska razstava Evgenije Jarc nadaljuje leta 2010 zasnovan ciklus, posvečen sodobni sakralni umetnosti, Ars Loci. Umetnost v prostoru svetega. Cerkvica Device Marije v polju s svojo likovno zasnovo in zgodovinsko avro že sama po sebi ponuja estetsko in religiozno doživetje. Z vsakoletno razstavo Ars Loci pa želimo prostor nadgraditi in oplemenititi v duhu začasne celostne umetnine.

Evgenija Jarc je ciklus slik z naslovom Zlate žene zasnovala po besedilu, ki je hkrati priročnik za meditacijo, duhovno rast in samopomoč. Knjigo z naslovom Kraljica in divja ženska je skupaj s svojo sestro Lindo Jarosch napisal benediktinski menih Anselm Grün. Knjiga se opira na jungovsko psihologijo in spoznanje, da imamo ljudje skupno nezavedno. Zato imajo določeni arhetipski liki zmožnost, da s svojo močno simbolno sporočilnostjo, ki deluje na ravni nezavednega, človeku razodenejo kdo in kaj je ter kako naj živi. Tako avtorja predstavita 14 svetopisemskih ženskih likov, ki simbolizirajo lastnosti, ki jih ima vsaka ženska. Bralke nagovarjata, naj te lastnosti prepoznajo, dopustijo, cenijo in uresničujejo.

Knjiga aktualizira svetopisemsko vsebino za današnje branje, saj avtorja opažata, da so v sodobnem času poudarjeni negativni liki žensk. Ceni se “trapa”, ki se dobro znajde. Svetopisemske žene, kakršne so Debora, Estera, Eva, Judita, Ana, Marija in druge, pa simbolizirajo številne ženske lastnosti in vloge, kot so razsodnost, kraljevskost, materinstvo, modrost, borbenost, ljubezen ipd. Te ženske so bile aktivne in so sprejemale odločitve. S svojim ravnanjem so simbolizirale moč, odgovornost in angažiranost. Vloga ženske, ki se aktivno vključuje v družbeno življenje na tak ali drugačen način, je vseskozi aktualna. In v današnjem času se zdi posebej krhka in občutljiva.

Evgenija Jarc jemlje simbolne pripovedi o življenju svetopisemskih žena kot navdih in vsebinsko predlogo. Aktivnost slikarskega ustvarjanja poveže z meditacijo, notranjim čustvenim doživljanjem in razmišljanjem o vprašanju smisla lastnega življenja. Slike Jarčeve so poimenovane z imeni žena iz Svetega pisma, a so v resnici naslikani duhovni avtoportreti. Njene interpretacije svetopisemskih žena se namreč močno razlikujejo od običajnih upodobitev svetopisemskih osebnosti. Slikarka se odreče svetniškim atributom. Prav tako so svetnice, če pogledamo v zgodovino umetnosti, navadno prikazane kot zelo lepe. To izvira še iz antičnega prepričanja, da se duh posameznika kaže navzven – torej lepi obrazi svetnic zrcalijo njihove visoke moralne vrednote.

Upodobitve Evgenije Jarc kažejo sodoben umetniški pristop. Na slikah niso lepi obrazi. So nesimetrični in neskladni, nosovi in brade so preveliki, prav tako razmaki med očesi in tudi pričeske so neurejene. Slikarska manira je preprosta, neizumetničena in likovno čista. To so shematizirani portreti, ki jih avtorica podaja z naivno, skoraj otroško risbo. Ob tem pride posebej do izraza barva. Prevladujejo tople oranžne, rdeče, rumene in rožnate barvne ploskve, ki jih tu in tam poživljajo sveži zeleni odtenki. Žareče barve  na gledalca naredijo močan vtis in ga prežemajo z optimističnimi mislimi, predstavami ognja, sonca in topline ter občutji, ki so tudi religiozna. To likovno in vsebinsko naravnanost avtorica nadgradi z uporabo zlate barve.

Zlata je barva Boga. Zlata barva je, ker tako odlično odseva, najprimernejša za upodabljanje svetlobe in razsvetljenosti. Zaradi lastnosti, ki jih ima zlato, ta barva simbolizira tudi svetost, modrost, večnost in nespremenljivost. Zato so nimbi Jezusa, Marije in svetnikov zlati, saj ponazarjajo izžarevanje Dobrega. Pomen zlate je lahko v krščanstvu tudi negativen, kadar pomeni malikovanje (zlato tele) in posvetno bogastvo. V slikarstvu je zlata v tem smislu povezana z upodabljanjem razkošja in telesne čutnosti. Tovrstne erotične poudarke lahko vidimo na interpretaciji svetopisemske Judite Gustava Klimta.

Pridevnik “zlat” ima pomembno vlogo tudi v jeziku in običajno pomeni nekaj dobrega, vzornega, idealnega, superiornega; zlato srce, zlate roke, zlati časi, zlata sredina, zlato pravilo ... V tem smislu Evgenija Jarc interpretira tudi svoje zlate žene.

Za razliko od bizantinskih ikon in srednjeveških svetniških upodobitev, kjer so svete osebe naslikane na zlatem ozadju, Evgenija Jarc pozlato preseli na portretna obličja. Obrazi žena tako izžarevajo notranjo moč in lepoto. Frontalna upodobitev, ki je blizu simetriji in zaradi tega deluje hierarhično, poudarja vladarski prizvok, ki ga ima zlata barva – zlate žene so tudi kraljice. Frontalni pogled prav tako posnema podobo v zrcalu, kar namiguje na slikarkine ustvarjalne vzgibe. Slike so prezrcaljena obličja njenih meditacij in občutij ter poskus poistovetenja s svojim notranjim ženskim bistvom, kakor se ji razkriva skozi arhetipe svetopisemskih žena.

Monika Ivančič Fajfar

Evgenija Jarc, rojena 1977 v Ljubljani, je iz slikarstva diplomirala pri prof. Zmagu Jeraju in Jožefu Muhoviču ter magistrirala pri prof. Metki Krašovec na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Je članica Združenja slovenskih likovnih umetnikov. Živi in ustvarja v Ljubljani, dela pa tudi kot pedagoginja.
www.evgenija.net