Nazaj na naslovno stran

ARS LOCI. Umetnost v prostoru svetega
Cikel razstav sodobne sakralne umetnosti
Preberi več ...



ŠTEFAN TURK: PORTAE AUREAE

Cerkev Device Marije v polju, Bovec

7. avgust 2010 - 7. september 2010


Urnik: sobota, nedelja, sreda od 18h - 20h.
Izven urnika po dogovoru na tel. +386 (0)31 643 147


 
 
 



Postavljanje umetniške razstave v sakralni ambient je občutljiva naloga, ki zahteva precej kuratorske tankočutnosti. Kontekst prostora ne sme spreminjati vsebine predstavljenih del, prav tako pa narava likovnih del ne sme motiti religioznih občutij, ki jih nudi posvečeni prostor. Razstava slikarskega cikla z naslovom Portae Aureae tržaškega umetnika in pedagoga Štefana Turka se odlično vklaplja v prostor poznogotske cerkvice Device Marije v Polju v Bovcu – tako vsebinsko kot likovno. Skoraj imamo občutek, da so dela nastala namenoma za ta ambient, čeprav avtor cikel intenzivno razvija že dve leti in z njim nadaljuje svojo značilno ustvarjalno pot. Le-to zaznamuje duhovna poglobljenost in raba motivov, ki izhajajo iz budizma, judovstva, islama in krščanstva.

Porta aurea je latinsko ime za Zlata vrata, za vzhodna vrata jeruzalemskega mestnega obzidja. Po judovskem verovanju je skozi ta vrata vstopal Bog, zato jih navadni ljudje niso smeli uporabljati. Po legendi sta se pri teh vratih srečala Ana in Joahim, Marijina starša. Zato je to kraj, kjer se začne zgodba Marijinega življenja. In kasneje naj bi prav skozi ta vrata v Jeruzalem slavnostno vstopil Jezus.

Likovna upodobitev srečanja pri Zlatih vratih tako ilustrira začetek Marijinega življenja in hkrati simbolizira prehod med Staro in Novo zavezo. Motiv vrat ni le simbol prehoda, označuje tudi mesto stika in komunikacije med dvema različnima svetovoma – starim in novim, nebeškim in zemeljskim, umrljivim in nesmrtnim. Tridelna zasnova portala na gotskih katedralah je pomenila tri krščanske vrline: vero, upanje in ljubezen. "Vrata nebeška" je prispodoba, ki označuje Marijo.

Vrata so osnovni element vsake arhitekture. Vhodni portali v cerkve in katedrale so še posebej premišljeno vsebinsko zasnovani in likovno izdelani, kar poudarja njihov simbolen pomen. V obdobju gotike so se stavbne gmote osvobodile težkih in prizemljenih oblik, ki so zaznamovale predhodno romaniko. Arhitektura je svoje šilaste oboke kot puščice pognala v nebo, božje hrame pa je oblila pisana svetloba barvnih vitrajev.

Motiv gotske sakralne arhitekture je navdušil tudi Štefana Turka, saj te vsebinske in likovne tradicije kot umetnostni zgodovinar dobro pozna. Na njegovih slikarskih delih se ponavljajo motivi gotskih portalov, obokov, okenskih okvirov in stebrov. Kot likovnik jim je znal poiskati izvirne in sodobne likovne interpretacije.

Razumevanje likovne tradicije izpričuje že izbira slikarske podlage. Lesena plošča deluje arhaično, hkrati pa s svojo čvrstostjo vnaša pridih večnosti. To daje nekaj duhovne note že samemu fizičnemu nosilcu. Poleg tega je les material, ki odlično prenaša slikarsko obdelavo z barvnimi ploskvami in dopušča vgravirano risbo. To avtor izkoristi za igriv kontrast med grobo in težko leseno ploščo ter filigransko izdelanim ornamentom. Pri tem uporablja celo paleto zanimivih vzorcev – od geometrijskih vzorcev do ljudske ornamentike in stiliziranih krščanskih simbolov. Prefinjena dekoracija skuša posnemati umetnine srednjeveških rokodelcev, ki so znali na fasadi gotskih katedral stkati prave kamnite čipke.

Obdelava površine slike s praskanjem in graviranjem daje slikam posebno patino starosti, kar poudari citiranje preteklosti. Turk tudi oblikovno sledi tej niti – motiv je predstavljen na stiliziran, rahlo naiven, skorajda otroški način, s čimer avtor doseže občutek prvinskosti, preprostosti in neizumetničenosti. Barve so sveže. Prevladujejo osnovna rumena, modra in rdeča, ki jih dopolnjujeta črna in bela. Simetrična kompozicija ustreza religiozni tematiki, saj z njo avtor poudari trenutek nespremenljivosti in večnosti. Slike zato gledalca navdajajo z občutkom gotovosti in miru.

Na razstavi je dosežen izjemen spoj arhitekture prostora in likovnih del, ki so vanj umeščena. Slikarski motivi ponavljajo oblikovne motive gotske arhitekture. Vgravirani ornamenti na leseni slikarski površini izvrstno komunicirajo z ornamentno poslikavo lesenega ostrešja cerkvene ladje. Žive barve slik stopajo v usklajen dialog s pisanimi barvami slikanih oken. Razstava Portae Aureae skupaj z ambientom Cerkve Device Marije v Polju deluje kot celostna umetnina, ki vzpodbuja obiskovalca tako k motrenju slikarskih podob kot tudi zrenju navznoter. V tej obliki meditacije pa se realizira spoj fizičnega in duhovnega.






O AVTORJU

Štefan Turk, rojen leta 1974 v Trstu, je na tržaški univerzi diplomiral iz umetnostne zgodovine. Vzporedno se je učil slikarstva pri priznanem tržaškem slikarju in pedagogu prof. Ninu Periziju. Obiskoval je tudi tečaj ilustracije na mednarodni šoli Sarmede pri Trevisu. Ukvarja se s slikarstvom, risbo, grafiko in ilustracijo ter poučuje likovno umetnost. Je član Društva za umetnost "KONS" v Trstu in Društva likovnih umetnikov Severne Primorske. Na skupinskih razstavah in ekstemporah sodeluje od leta 1990, za svoje delo je že prejel nekaj nagrad. Njegov življenjepis beleži že 18 samostojnih razstav v Italiji in Sloveniji. Ilustracije redno objavlja v reviji Galeb, občasno v Cicibanu in Mavrici. Njegova dela so bila izbrana za natis v grafični mapi Zadruge Primorski dnevnik (2001) ter za opremo Koledarja Goriške Mohorjeve družbe (2009).


 
 
 
 
 
 

Utrinki z otvoritve razstave in pogledi v razstavni prostor.


Razstava nastaja v organizaciji Društva ARS Bovec.