Lep poznojesenski dan je bil res zelo primeren za krajši izlet, za pohod na kakšen nižji hrib. Preko Bohinjske Bistrice smo se odpeljali proti Soriški planini. Po dokaj ozki cesti smo potrebovali dobrih 15 minut in parkirali na parkirišču pod smučiščem 1300 m/m. Cilj? Ogled bunkerjev na Možicu in okoliških vrhovih.

 

   

Pot je, tipično slovensko, zelo slabo označena. Odpravili smo se naravnost, proti Litostrojski koči, tik ob žičnici. Povsem slučajno smo opazili napis: Možic 1 ½ ure in Lajnar…. ure. Uf, dolga bo… Smo odšli levo, proti Možicu. Pot je bila dokaj dobro vidna stezica, občasno markirana. Zelo prijetna za hojo, saj je bila po večini speljana po pašniku in zelo mehka, kot bi hodili po travi na golf igrišču. Ves čas smo hodili samo gor, gor, gor. In primerno slabi kondiciji sem prisopihala na vrh v dobre pol ure, mogoče tričetrt, kaj vem.

    

Razgled pa …. res noro dober! Ves trud je bil poplačan z razgledom kot iz razglednice. Na eni strani Karavanke, na drugi Julijci, pa pogled na bohinjske vasi, …. Videlo se je tudi proti Primorski, vendar pogled zaradi kontra-sončne svetlobe ni bil najboljši.

   

pogled proti Možicu (z bunkerjem na vrhu - tista pikica na hribčku desno) in pogled na bohinske vasi, v ozadju Triglav

Bunkerji pa povsod… Mi smo prispeli na hrib Slatnik (1609 m/m). Levo smo videli Možic-a (1602 m/m)  in Šavnik (1574 m/m), desno Lajnar-ja (1549 m/m). Po pohajkovanju po hribčkih in kotlinicah poraslih z nizko travo in redkimi borovci smo si mimogrede ogledali nekaj rovov in uživali v čudovitem razgledu.

      

 Bunkerji … čisto pravi, iz časa med obema sv. vojnama, ko so branili Rapalsko mejo Kraljevine SHS. So dobro ohranjeni in obnovljeni, rovi prehodni, če imate s seboj dobro baterijo (baterijsko svetilko).

Na južni strani Slatnika, malce skrita, se nahaja bivša kasarna. Povsem zapuščena in prazna se mi zdi prava sramota za tako čudovito pokrajino. Ker veliko pohajkujemo po Avstriji se mi zdi, da bi oni iz tega zagotovo naredili postojanko z gostinsko ponudbo, z vrha pa bi visoko v zraku plapolale zastave. Še kakšna dodatna sedežnica pa bi vse skupaj še bolj popestrila.

  

Lepo in toplo vreme smo izkoristili za pohajkovanje od enega vrha do drugega, vrnili smo se po poti proti Lajnarju in nato navzdol po smučišču pod žičnicami.

      

    

    

  

Na Možica pravzaprav sploh nismo šli, čeprav je tam najbolj znan bunker. Smo ga pustili za enkrat drugič, saj se nameravamo še vrniti, tudi zato, ker je Možic  edini vrh iz katerega se vidita Blejsko in Bohinjsko jezero hkrati.

 

Za konec še en blog z zelo lepimi fotografijami: 

- http://photo-ana.blogspot.com/2008/10/around-sorika-planina.html

Nekaj ostalih blogov in opisov:

- http://www.gore-ljudje.net/novosti/24116/

- http://www.bubi.si/pohodi/1-julijske-alpe/57-moic-lajnar-trauh.html

- http://gozdovniki.poglej.net/horjulski-gozdovniki-na-potepu-bunkerji-na-soriski-planini/

In nekaj zgodovine:

- http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2700_razlctekst/sr_27009_rapallmeja/index.htm