Pogled s Piz Lunghina na gore Bergella - Piz Badile in druge

 

Vzpon na vrh je kratek, saj ga lahko začnemo na prelazu Maloja, 1800 m visoko. Tako bo nemara naredil nekdo, ki si želi samo vrha in razgleda. Sicer pa Piz Lunghin ponuja še precej več. Lahko naredimo lepo krožno turo s sestopom v Val Maroz in Casaccio, lahko naredimo težko gorsko kolesarsko turo čez Septimerpass in se s tega sedla povzpnemo na vrh, lahko pa pozimi naredimo tudi lep turni smuk - iz Bivia bo kar dolg. Midva sva pri jezeru Lunghin prespala, naslednji dan pa turo nadaljevala vse do Soglia. Podrobnejši opis te ture in še nekaj slik s Piz Lunghina najdeš na posebni strani - (povezava).

Malce geografije

Povečava zemljevida na levi ti pokaže, da ima Piz Lunghin strma in visoka J pobočja (nad Casaccio) in nižja, manj strma S pobočja. Na S strani masiva je Pass Lunghin, 2645 m, onkraj katerega se dviguje skalovje precej višjega vrha Piz Grevasalvas. med obema vrhovoma je visoka dolina, v kateri je lepo jezero Lungin. Potok, ki teče iz njega, je v resnici izvir Inna, dolge reke, ki se pri Passauu izliva v Donavo.

Vode, ki tečejo s tega območja, so zanimive. Na sedlu Lunghin je namreč znamenito trojno razvodje. Meteorne vode od tam tečejo v Črno morje (v Inn in Donavo), v Severno morje (v pritoke Rena) in v Sredozemsko morje (v pritoke Pada).

Proti Z se z vrha Lunghina vleče dokaj izrazit greben. Najprej se vzpne v točko 2720 m, nato ga prereže potok, ki izvira pod sedlom Lunghin, onkraj njega pa se vzpne še v vrh Motta da Sett, 2637 m. Greben se konča na znamenitem prelazu Septimer, ki je v uporabi že dolga stoletja.

Na jugu se masiv Lunghina spušča v Val Maroz, stransko dolino Val Bregaglie.

Septimerpass / Pass da Sett

Ta prelaz, visok 2310 m, je že v času Starih Rimljanov prečkala cesta, ki je predstavljala zelo direktno povezavo med severno Italijo in današnjo osrednjo Švico. Ostanke je mogoče videti še danes, ob cesti lahko na nekaj mestih najdemo tudi obeležja, kakršno je na primer tisto, posvečeno Sv. Colombanu, ki je tod prečkal Alpe. Danes iz Bivia na sedlo pripelje lepa gorska cesta, zaprta za javni promet (idealna za kolesarjenje), na jug se spušča stara tovorna pot, komaj še primerna za gorsko kolo, z V na sedlo pride pot s sedla Lunghin, proti Z pa gre pot na sedlo Forcellina, 2672 m, ki je povezava s krajom Juf, najvišjim stalnim naseljem v Evropi.

Razgled s Piz Lunghina

Nekaj o njem je bilo že povedanega, seveda pa slike govorijo bolje kot besede.

1

2

Večina se na vrh povzpne z Maloje. Na ta prelaz iz italijanske strani pripeljemo od jezera Como, iz švicarske strani pa iz Engadina (St. Moritz). Drugo možno izhodišče je vas Casaccia, JZ pod Malojo, tretje pa Avers, zahodno od prelaza Julier.

Poti na vrh

1. Z Maloje. Sprva proti Z, nato pa čez dolinsko stopnjo proti SZ se povzpnemo do jezera Lunghin (2 h), nato pa bodisi od konca jezera naravnost, ali pa s prelaza Lunghin počez na Z greben. Do sem lahko. Nato po grebenu ali malo levo pod njim na vrh (strmo, potrebno nekaj previdnosti). Po SAC skali zahtevnosti T3. Skupaj 2 h 45 min. Pozimi in spomladi tudi turni smuk.

2. Iz Casaccie, 1458 m. Po gorski cesti, zaprti za javni promet, v Val Maroz, pri kraju Maroz Dora, 1700 m, desno in po dolini gor na Septimerpass, 2310 m. Do sem 2 h 30 min. Nato desno (proti V) na Pass Lunghin in naprej na vrh. Skupaj 3 h 30 min - 4 h.

3. Iz Bivia, 1769 m. Po cesti, zaprti za javni promet na Septimerpass, 2310 m, z njega pa levo (proti V) na Pass Lunghin in naprej na vrh. 3 h. Tudi smer turnega smuka.

 

 

Na gori ni planinskih postojank in tudi niso potrebne.

 

 

Na Piz Lunghin gremo lahko v katerem koli letnem času. V zimskih razmerah je tura v zgornjem delu zahtevna in zaradi strmih pobočij potrebujemo cepin in dereze. Turni smuk gre z grebenske škrbine, kakih 30 m pod vrhom.