Monte Tamaro iznad Alpe Foppa

 

Čeprav nisva bila na vrhu Monte Tamara, ga bom tokrat izjemoma vseeno opisal, saj tista zadnja ura vzpona v normalnih razmerah ni zahtevna. Midva pa sva bila pozna in pobočja so bila zelo poledenela, zato sva se vrhu odrekla.

 

Monte Tamaro je zelo priljubljena gora. Ker se dviguje med dvema znanima jezeroma, je čudovit planinski cilj. Dobre poti pridejo na vrh z vseh strani, visoko pod vrh seže celo gorska cesta. Od SV na Alpe Foppa oziroma, točneje na Corte di Sopra, 1530 m vozi žičnica. Večina obiskovalcev torej pride na vrh po kratkem, dobro uro trajajočem vzponu. Tisti bolj ambiciozni pa se podajo na daljša grebenska prečenja, vse tja do Monte Leme. Gora je tudi zelo priljubljena pri gorskih kolesarjih.

Z vrha se zahodni greben spušča na sedlo Alpe di Neggia, 1395 m. še naprej proti zahodu se dviguje že Monte Gambarogno, tudi zelo razgleden vrh, ki je primeren tudi za turno smučanje.

Proti jugu se z Monte Tamara spušča še en močan greben, ki kmalu kulminira v vrhu Monte Gradiccioli, 1936 m. Tudi ta greben poleti omogoča lepo krožno turo, Monte Gradiccioli pa je tudi lep cilj turnega smuka.

1

2

 

 

 

Tri slike cerkve Santa Maria degli Angeli. 

1

2

 

 

Spodnja postaja žičnice je v kraju Rivera, tik (JV) pod prelazom Monte Ceneri. Obratuje od začetka aprila do začetka novembra, dnevno od 8:30 do 17:00.

Sedlo Monte Ceneri povezuje območji okrog jezera Lugano in jezera Maggiore. S sedla gre proti vrhu Monte Tamara gorska cesta, ki pa je že čisto spodaj, na 580 m, zaprta za javni promet.

Vzpon s parkirišča nad Monte Ceneri do cerkvice Maria Botte vam bo vzel nekako 2 h 30 min, z Alpe Foppa na vrh pa boste rabili še dodatno 1 h 15 min. Poleti je pot na vrh lahka.

Grebensko nadaljevanje poti do Monte Leme je sicer nekoliko zahtevnejše, a neprekosljivo razgledno. Je ena najbolj popularnih tur v tem delu Švice. Poleti je tudi poskrbljeno za logistiko, tako da se lahko z avtobusom vrnete na izhodišče.

Vzpon na vrh od zahoda je nemara še krajši, saj gorska cesta pripelje na sedlo Alpe di Neggia, 1395 m.

Bolj samoten in daljši je vzpon od JV, iz Arosia, 859 m. Po gorski cesti greš najprej na Pian Cusello, 1343 m, nato pa v nadaljnjih 2 h na vrh. Za povratek je najbolje izbrati grebensko pot na Monte Gradiccioli, 1936 m, s tega vrha pa dol v Arosio po JV grebenu.

Še napornejši in tudi samoten je vzpon s severa. S greben Monte Tamara se začne v Quartinu na 216 m. Pot je dobra, vendar med Forcarello, 1045 m, in Poncione dela Croce, 1471 m, ni markirana.

Veličastna je tudi gorsko-kolesarska tura: Iz Lugana - na Monte Tamaro - dol v Rivero in nazaj v mesto.

 

 

Pri zgornji postaji žičnice je na Corte di Sopra restavracija.

 

 

Na Monte Tamaro se je mogoče povzpeti v vsakem letnem časi. Pozimi upoštevajte, da je dan kratek in za vršni del imejte s seboj tudi zimsko opremo - cepin in dereze (te sva midva rabila že za vzpon po cesti).