|
Severno ostenje Vrtače
Vrtača od SZ, z vrha Kozjaka (Ovčjega vrha)
Vrtača od zahoda, s poti na Stol
V-JV greben Vrtače (desno je krnica Suho ruševje)
Vrtača in Palec od vzhoda. Na sliki so, sicer od daleč, vidne številne grape.
Zimski pogled z vrha Vrtače proti Stolu in Vajnežu
Rosa ob poti čez južna pobočja Vrtače. Foto: Jasmina.
|
Uvod
Karavanke sicer ne dosegajo mogočnosti Julijcev in Kamniških in Savinjskih Alp, a nekatere od vrhov vseeno lahko označimo kot mogočne gore. Takšna je tudi Vrtača, po višini sicer druga najvišja v Karavan-
kah. Njena severna stena je 600 m visoka in v njej so številne, tudi zahtevnejše plezalne smeri. Gora ponuja zelo pestro izbiro aktivnosti. Poleg plezanja tudi zgolj pohodništvo, vzpone skozi strme, zasnežene grape, lažje plezalne vzpone po brezpotju in spomladi turno in alpinistično smučanje. Prizori v območju Vrtače so povsem visokogorski in razgledi z vrha izredni.
Malo geografije
V poglavju o Stolu smo videli, da se na zahodu območje Vrtače začne na istoimenskem sedlu, 1845 m, s katerega gre na glavni vrh dolg in oster greben. Z vrha glavni greben Karavank zavije proti SV, gre na sosednji Zelenjak, 2124 m, tam pa spet zavije proti vzhodu. Na škrbini Žleb, cca 1900 m, se ožje območje Vrtače konča, Palec, ki se dviguje onkraj škrbine in greben naprej proti Zelenici bomo opisali posebej.
Z vrha Vrtače pa se proti V-JV spušča še en izrazit, čeprav krajši greben. Ta z glavnim grebenom Karavank oklepa krnico Suho ruševje.
Severna stena Vrtače in njenega zahodnega grebena je dokaj monolitna, seveda so v njej tudi številne grape, kamini in rebra. V vznožju so razsežna melišča, ki se končajo v koncu doline Poden. V vzhodni in SV steni, ki pada v krnico Suho ruševje je tudi več grap, ki so še posebej priljubljene pozimi in spomladi, saj z bližnje Zelenice nudijo zanimive in hitre dostope na vrh, v idealnih razmerah tudi alpinistične spuste s smučmi. Zanimiva pa je tudi Južna grapa Vrtače, ki z vrha prereže celotno pobočje. Poleti in jeseni nima večjega pomena, pozimi in spomladi pa v dobrih razmerah kljub strmini tudi omogoča hiter vzpon, sestop ali celo smučanje.
Dostopi
Največ obiskovalcev se na Vrtačo povzpne od vzhoda, z Zelenice. Izhodišče za te ture je torej južni portal ljubeljskega predora oziroma Dom na Zelenici, 1536 m, kamor pripelje žičnica.
Drugo izhodišče je že v prejšnjih poglavjih opisana dolina Poden. Z ljubeljske ceste na Malem Ljubelju zavijemo levo, peljemo skozi Slovenji Plajberk in nato levo k Podnarju, 1052 m.
Tretje izhodišče pa je konec ceste v Završnici, pri Tinčkovi koči na cca. 1100 m.
Seveda pa lahko do Vrtače na daljših pohodnih turah po Karavanka pridemo tudi od izhodišč na zahodu (v območju Stola).
Pregled tur
1. Vrtača po normalnem pristopu z Zelenice. Tura ni zahtevna, vrtoglavim pa na strmih ali malo izpostav-
ljenih mestih vseeno utegne povzročiti nekaj težav. To je tudi smer običajnega, a še vedno zahtevnega turnega smuka.
2. Na Vrtačo iz Završnice. Od Tinčkove koče, cca 1100 m, imamo na sedlo Šija, 1693 m, dve možnosti. Nemara malo daljša, a bolj priporočljiva in markirana je desna, ki gre proti Zelenici. Gremo najprej na Smokuš-
ko planino, naprej na Zelenico, tam pa levo in po spodnji poti na sedlo Šija. Druga možnost je skozi Zagon, torej zahodno od Srednjega vrha. Ta je bolj strma in nemarkirana. Pripelje nas na opuščeno planino Za Šijo, kjer naletimo na markirano pot z Zelenice. Po njej gremo desno gor na sedlo Šija. S sedla gremo naprej po J pobočjih Vrtače, najprej malo v desno, ko pa naletimo na zgornjo pot, pa po njej kot je bilo opisano na vrh. 3 h – 3 h 30 min.
3. Vrtača po V-JV grebenu. To je zelo lepa, lažja plezalna tura zahtevnosti I. stopnje. Z Zelenice je to najbolj direkten pristop na vrh, verjetno pa ne bo tudi najhitrejši.
4. Vrtača po grapah v SV steni. V SV steni, ki pada v Suho ruševje, je več kratkih grap, ki so zelo priljubljene spomladi, ko so zapolnjene s snegom. Strme so od 40 do 50 stopinj. Spusti s smučmi po njih so vsi po vrsti že alpinistični. Težavnosti bodo navedene pri posamičnih opisih.
5. Vrtača po Južni grapi. Ta kratki opis bi lahko dodali tudi k normalni poti z juga, a mnogim predstavlja samostojen cilj in izziv. Grapa je v dobrih razmerah (zapolnjena s snegom) zelo prikladna tudi za hiter sestop.
6. Vrtača iz doline Poden skozi Žleb. To je prav-
zaprav najbolj naraven, a zahteven pristop s severa. V zgornjem delu pride v zatrep krnice Suho ruševje in gre po SV grapi na vrh (glej poprejšnje opise št. 4!). Žleb je ozek in strm ozebnik med Palcem in Zelenjakom (Glej sliko v poglavju o Palcu!). Tura v letnih razmerah ni priporočljiva (pri vrhu Žleba so zoprne pečine, varovala niso vzdrževana), ko pa je Žleb zalit, omogoča tudi zahtevni spust s smučmi (ocena zahtevnosti je III-). Od Podnarja, 1050 m, gremo v zatrep doline, pod steno Vrtače se usmerimo levo in gremo čez melišča do vstopa v Žleb in po njem gor na škrbino Žleb. Na vrh Vrtače nadaljujemo kot pri turah št. 4. Za 1200 m vzpona bomo porabili dobre 3 h.
7. Vrtača iz doline Poden čez sedlo Vrtača. Ta vzpon je dokaj dolg, saj gre okrog celotnega Z grebena Vrtače (ali pa po njem). Iz Podna se na sedlo Vrtača, 1845 m, povzpnemo, kot je bilo opisano v poglavju o Stolu (naporno, strma melišča, 2 h 30 min). Od tam se na vrh Vrtače pne Z greben, ki pa je zelo krušljiv in neprijeten. Tura po njem mestoma zahteva plezanje do II. stopnje zahtevnosti, večinoma je I. stopnja. Težjim mestom se izogibamo na južno stran. V tem grebenu je eden od stolpov imenova Grad in je pravi dvatisočak (2008 m).
Lažji pa je vzpon s sedla Vrtača, če gremo po stezi proti sedlu Belščica, kjer poiščemo nemarkirano stezo, ki gre čez pobočja Vrtače gor na JZ (stranski) greben Vrtače, kjer se pridruži normalnemu pristopu. To je takoimenovana »zgornja pot«, mestoma je strma. Skupaj iz Podna na vrh je 4 h.
Plezalni vzponi
• SV greben (s škrbine pod Zelenjakom). II-III.
• Zelenjak – S greben. IV-V, 7-8 h. V. Pretterebner &
J. Ressmann, 1936.
• Direktna smer (Gipfelfallinie), IV-V, 5-6 h. V. & W.
Pretterebner, 1935.
• SZ steber (Nordwestpfeiler), V, 600 m, 8h. V. & W.
Pretterebner, 1934.
• Nova smer (Neuer Weg), III+, 4 h. W. Wruhs, E.
Kahlhofer, R. Begusch, 1934.
Zelenjak, 2024 m
Ta vrh v SV grebenu Vrtače ne dočaka pogosto obiskov. Nanj se brez večjih težav lahko povzpnemo s škrbine med njim in Vrtačo ali s škrbine Žleb. Vseeno pa vzpon za tistih 50 m zahteva lažje plezanje I. do II. stopnje, odvisno od tega, kako najdemo prehode.
Planinske koče
Planinski dom na Zelenici, 1536 m. Do tja pripelje žičnica.
Kdaj na vrh?
Na Vrtačo se po običajni poti ali po poti s sedla Belščica najlažje povzpnemo v kopnih letnih časih. Videli smo, da je vrh zelo popularen spomladi, ko se številni gorniki vzpenjajo nanj po zasneženih grapah ali celo z njega smučajo. Pravi zimski vzponi so zahtevni, tudi za normalni pristop je potrebna popolna oprema.
|
