JV od sedla Kočna se začne ožje območje Struške.  Prvi, dokaj neizraziti vrh v njem je Korenščica, 1746 m, nato pa se široka vršna planota (prva slika zgoraj) nadaljuje do najvišje točke, na Veliki vrh, 1944 m. Planotast svet je tudi še naprej proti JV, nad njim je še en neizrazit vršič, imenovan Zijalke, 1875 m, nato pa se pobočja ožjega masiva Struške spustijo na sedlo Medvedjak, 1698 m, kjer se začne že ožje območje Vajneža in Stola.

Široka, masivna gora s planotastim vrhom, s katerega se pobočja sprva blago spuščajo proti jugu, je seveda kot nalašč za smučanje. Južno pod vrhom, na robu planote, je Belška planina, 1680 m, ki jo je v zadnjih letih žal že dosegla gorska cesta. S Pustega rovta, kjer se na struško navezuje greben Španovega vrha, so cesto meni nič, tebi nič potegnili gor pod sedlo Kočna, tam pa naredi velik ovinek in nato razrije celotno južno pobočje Struške vse do Belške planine. V času turne smuke se torej danes množice ljudi pripeljejo na Javorniški rovt, od koder gre po navadi očiščena cesta še naprej proti severu, tako da se da parkirati nekako na 1200 m. Potem pa po cesti, brez večje nevarnosti za plazove do Belške planine in na vrh.

Z vrha Struške pa se stranski greben odcepi tudi proti S-SV. V njem je prvi Špičasti vrh / Grintoutz, 1657 m, še naprej pa stoji razgledni Mačenski vrh / Matschacher Gupf, 1685 m. Čeprav ga tukaj uvrščamo k skupini Struške, je mačenski vrh pravzaprav prvi v dolgi vzporedni severni verigi Karavank.

Tudi s Struške je zelo lep razgled na vse strani. Julijci so že nekoliko oddaljeni, je pa z vrha zelo zanimiv in poseben pogled na severna ostenja najvišjega dela Karavank, torej na gore v skupini Stola. Tukaj je nekaj slik razgleda.

1

2

3

 

2. Na vrhu - zadaj je Stol

3. Stol s Struške

 

Dostopi s slovenske strani se začnejo v dolini Save. Iz Jesenic gresta proti Struški dve dobri gorski cesti:

Zahodna gre na Planino pod Golico in naprej na Savske jame ter še naprej na Markljev rovt in Pusti rovt. Najbolje je parkirati na sedlu, nekako na 1200 m.

Vzhodna cesta pa gre iz Javornika na Javorniški rovt in naprej proti Struški. Parkiramo bodisi pri planinski koči na nekako 1000 m, ali pa peljemo naprej na razcep za Pusti rovt, nekako 1200 m.

S severne strani je najbolj prikladen dostop iz Baerental. V to dolino zapeljemo iz dravske doline pri Bistrici/Feistritz, nato pa peljemo do parkirišča pri planinski koči na višini 960 m. Lahko pa peljemo še naprej (proti severu) do stare kmetije Plavc, kjer je izhodišče tako za pot na Struško, kot tudi za pot na Mačenski vrh.

 

1. Z juga, skozi Medji dol. Medji dol je v glavnem široka gozdnata dolina, ki se s sedla Medvedjak spušča proti Z in JZ in torej deli masiv Struške od skupine Stola. V dolino pridemo bodisi z Javorniškega rovta (steza se začne pri elektrarni in manjšem jezercu) ali pa od zahoda ali celo severozahoda, z ene od gozdnih cest. Pot skozi Medji dol nas pripelje na Medvedjak, od tam pa gremo levo na vrh. Lahka pohodna tura, pozimi lep turni smuk (najlepši tereni so na vrhu). Z Javorniškega rovta 3 h.

2. Od SZ, s sedla Kočna. Planino pod sedlom Kočna dosežemo bodisi po poti po glavnem grebenu (s sedla Suha in pod Ptičjim vrhom) ali pa z ene od obeh nižje ležečih planin – z Markljevega rovta ali s Pustega rovta.

S sedla Kočna gremo najprej po markirani poti proti J-JV. Ko pot doseže odprt, travnat stranski grebenček (stopimo čez ograjo), se odločimo ali bomo bodisi nadaljevali po tej poti do Belške planine in z nje na vrh, ali pa šli naravnost po glavnem grebenu mimo vrha Korenščice na vršno planoto in nato čez njo v območju glavnega grebena na vrh. Prva varianta je markirana do koče (pot ves čas v blagem vzponu prečka pobočja), naprej pa je tudi dobra steza.

Direktni pristop po glavnem grebenu pa je malo težje najti. Začetek je še očiten. Nekdanja graničarska pot nas povede navzgor in nato skozi ruševje po desni obide skalnat grebenski rogelj. Višje gre ves čas po glavnem grebenu. Držite se leve, kolikor se da, hodite torej čisto po robu, kjer je pot dobra in razgledna. Pod vrhom pa le morate prečkati planoto. Po pastirskih stezah in stečinah se v desno izognite zaplatam ruševja in hkrati pojdite navzhor. Vrh ni več daleč. Ta pristop je zelo lep spomladi, pa tudi v času turne smuke (vršna planota je dokaj položna, prehod proti sedlu Kočna pa strm in ozek). Poleti v celoti lahka tura, z nekaj strmimi mesti čez travnata pobočja. S ceste 3 h.

Kot že rečeno, danes Belško planino doseže gorska cesta s Pustega rovta. Ta nudi najhitrejši, ne pa tudi najlepši dostop (ker nam ni treba iti prav do sedla Kočna). Je pa uporabna v času turne smuke, ko želimo narediti le kratek izlet.

3. Z vzhoda, iz Baerental. S parkirišča pri Stouhuette gremo po markirani poti proti JZ. Čez nekaj lepih travnikov in čez nekaj bolj strmih gozdnatih odsekov pridemo na sedlo Medvedjak. Z njega desno in proti SZ na vrh. 3h.

4. Od kmetije Plavc. Nad dolino Baerental/Rute je lepa in stara kmetija Plavc, 1143 m, kjer lahko parkiramo. Od nje gre markirana pot proti JZ, najprej čez Plavčev travnik, nato naprej proti glavnemu vrhu. Ko pridem podenj, se pot izogne najbolj strmemu delu tako, da nadaljuje proti desni, doseže glavni greben zahodno od vrha in se tam obrne levo. 2 h 15 min od kmetije.

5. Skozi dolino Mala Suha. Najprej gremo kakih 45 min po markirani poti proti sedlu Mrzla raven / Gipssattel, nato pa nadaljujemo desno v smeri proti jugu. V zgornjem delu gre drobna stezica proti desni in doseže glavni greben daleč proti zahodu, nad sedlom Kočna. Nato levo čez vršno planoto na vrh. 3 h 30 min iz glavne doline, ni markirano, zahtevna orientacija!.

 

 

Vrh je od Struške že precej odmaknjen in se dviguje tik nad dolino Drave. Z njega je izreden razgled. Na severni strani je strm, strma pa so tudi zgornja pobočja na jugu. Na vrhu je manjša planotica. Vrh je pogosto obiskovan. Od znamenite Plavčeve kmetije lahko naredimo lepo krožno turo, ki nam bo vzela le kaki dve uri.

Plavc, 1143 m, je kmetija nad Rutami. Na steni je napis, da je bila zgrajena leta 1490. Danes je obnovljena in opremljena s sončno električno centralo. Do kmetije lahko pripeljemo z avtom, od Stouhuette pa je peš do tja 30 min.

1. Čez Mrzlo raven / Gipssattel. Od Plavca gremo proti Z po dobri, markirani poti. Gremo mimo lepih travnikov s pogledi na severna ostenja Karavank, nato gremo mimo izvira studenca in kmalu dosežemo sedlo Mrzlo raven, 1466 m. Sem pripelje tudi gozdna cesta (možnost za gorske kolesarje!). Na sedlu se obrnemo desno in čez vršno pobočje (zelo strmo!) dosežemo vrh. 1 h 30 min.

2. Po vzhodnem grebenu. Od Plavca gremo po cesti še naprej do bližnje kapele Sv. Mihaela. Tik nad njo markirana pot vstopi v gozd. Sprva se drži pobočij pod grebenom (južnih), nato pa gre na sam greben in ob lepih prizorih s pogledi na obe strani na vrh. 1 h 30 min.

3. Po dolini Male Suhe. Iz kraja Sveče, v dolini Drave gremo po markirani poti v Oberkrajach / Zgornje Kraje in še naprej v dolino Male Suhe. Po njej dosežemo Mrzlo raven in od tam v 30 min vrh. 3 h 30 min, označeno..

 

 

Dom Pristava, 975 m, dosegljiv z avtom iz Javornika,
Stouhuette, 960 m, dosegljiva z avtom.
Na Belški planini je privatna koča.

Na Struško se lahko povzpnemo v katerem koli letnem času. Poti z naše strani so lahke, prav tako turni smuk po cesti in na vrh čez Belško planino. Smuk skozi Medji dol je v najožjem delu izpostavljen plazovom. Smuk po zahodnem grebenu pa ima strme prehode, ki so tudi lahko plazoviti.

Vzpon na Mačenski vrh zahteva dobre razmere – zaradi vršne strmine ga je najbolje narediti v kopnih razmerah.

1

2

3

 

2. Črni gad

3. Domačija Plavc