Pregled tur
Večina tur je opisana na svojih straneh. Sledi povezavam!
1. Od Valvasorjevega doma. To je menda najpogosteje uporabljeni dostop z naše strani. Višino hitro dobimo, ves čas so lepi razgledi.
2. Od Valvasorjevega doma čez Zabreško planino. Ta pot je nekoliko daljša, zato pa ustrezno zložnejša. Uporabljali so jo, ko so gradili Prešernovo kočo.
3. Z Javorniškega rovta oz od doma Pristava. To je dolg pristop od Z, položen, pokrajinsko pester in v zgornjem delu zelo razgleden.
4. Mimo Celovške koče in čez sedlo Belščica. To je najlažji pristop s S, pokrajinsko zelo lep, malo neprijeten in naporen je le v zgornjem delu (vzpon na sedlo med M. in V. Stolom).
5. Iz konca Završnice. Ta pristop od JV je v spod-
njem delu nemarkiran, ponekod je pot strma, a ne tež-
ka. Na planini Za Šijo se pot priključi tisti z Zelenice.
6. Od Doma na Zelenici. Zaradi žičnice na Zelenico in pokrajinske pestrosti je tudi ta pristop zelo priljubljen. Če se želimo vrniti na Ljubelj, moramo iti po isti poti.
7. Od Celovške koče po Široki Riži ali še zahodneje po Dolgi Riži. Ta dva prehoda uporabljata strma melišča, ki privedejo na zahodni greben glavnega vrha Stola. Steze in markacij ni. Od koče 2-3 h. Prehoda se v glavnem uporabljata za hiter sestop. Pozimi se je po Široki in Dolgi Riži mogoče spustiti s smučmi, vendar sta ta dva smuka zahtevna in zahtevata zelo dobre, glede plazov povsem varne razmere.
8. Ferata po severnem rebru. Lahka, do srednje zahtevna ferata, v zadnjem času vedno bolj priljubljena. Do vstopa in kratek del na vrhu pohodna tura. Pobočja so obrnjena na sever. Zahtevnost po avstrijski skali je B/C. Oznaka poti je 664.
9. S severa Skozi Janežev žleb, Martin žleb ali po Osrednji grapi. Zahtevni vzponi za spomladanski čas, ko v grapah leži sneg.
10. Iz doline Poden čez sedlo Vrtača. Ta vzpon pripelje na Stol iz sosednje, malo bolj oddaljene doline. Ker pot na sedlo Vrtača ni markirana, grušč in strmina pa sta neprijetna, je pristop redkeje v uporabi.
11. Orlice (Stolov SV greben). Greben z lahko dostopnega sedla Belšcica na vrh je priljubljena lažja plezalna tura. Gre čez oba vrhova Jelenčkov / Edelweisspitzen, 1964 m, Celovško spica / Klagenfurter Spitze, 1924 m, in Krkotnik, 2116 m. Zahtevnost plezanja je III. st. (eno mesto), večinoma pa II. st. S sedla rabimo za prečenje 3 h 15 min.
Stolova pobočja so seveda toliko nezahtevna, da nudijo še nekatere redko obiskane pristope oziroma kombinacije. Kar pogosto se turni smučarji spustijo od Prešernove koče po široki vzhodni grapi kar naravnost v Završnico. Severno od nje je skalovje Orličja, plezanje po grebenu zahteva obvladanje II. stopnje.
Celovška špica, 2103 m
V ožjem območju Stola nekaj zmede v poimenovanju povzroča predvsem veliko število Belščic. Videli smo, da tako ime (koroškega izvora) nosi greben od Vajneža proti zahodu In tudi vrh v njem). Belščica se imenuje sedlo med Stolovim SV grebenom in Svačico, Korošci pa so Belščica rekli tudi skalnatemu SV grebenu Stola. Vrhovi v njem niso bili poimenovani, avstrijski planinci pa so izraziti špici v grebenu rekli Klagenfurter Spitze, vrhovoma vzhodno od nje (Jelenčkoma) pa Edelweißspitzen.
Celovška špica je najlepša od SV, izpod prelaza Vrata. Na sever ima kompaktno, strmo steno (400 m), v kateri je nekaj lepih in priljubljenih plezalnih smeri. Vrh najlažje dosežemo s škrbine SV od njega – imenuje se Celovška škrbina. Nanjo lahko pridemo tako z avstrij-
ske, kot s slovenske strani, pristop z naše je lažji (brezpotje). Greben je kar strm, na nekaj mestih lahko zasledimo šibko stezico, pod vrhom pa je tudi izpo-
stavljen in zahteva popolnoma varen korak oziroma že lažje plezanje (I. st.).
SZ greben Celovške špice je zahtevnejši, na njem je tudi najtežje mesto prečenja s sedla Belščica na Stol (III. st.).
Naštejmo še tri klasične plezalne smeri v S steni (od zahoda):
• Kaminska smer / Kaminreihe. 350 m, III,
3 h 30 min. Lepa in priljubljena.
• Direktna smer / Direkte Route. 400 m, III/IV, 4 h.
• Horeschovskyjev (severni) raz. 400 m, II/III,
3 h 30 min.
Jelenčka, 1964 m
To sta dva skalna stolpa v SV grebenu Stola, tik nad sedlom Belščica. V tem delu ima grebensko prečenje zahtevnost II. st. Vzpon s sedla Belščica na vzhodni vrh je lahek, večinoma gre po nemarkirani stezici. Prečenje na zahodni vrh je zelo krušljivo, predzadnji stolp obidemo, zahtevnejša orientacija. Sestop z zahodnega vrha na škrbino pod Celovško špico je tudi strm in krušljiv. Glej sliko na desni!
Svačica, 1953 m
Severovzhodni vogalni kamen Stolovega masiva pa je dokaj samostojni, trikotni vrh Svačice. Na njem se glavni greben Karavank s severovzhodne smeri spet obrne v vzhodno – čez sedlo Vrtača na istoimenski vrh. Svačico torej od preostalega SV grebena Stola deli sedlo Belščica, 1840 m, od Vrtače sedlo Vrtača, 1845 m, in od Kozjaka (Ovčjega vrha) sedlo Vrata, 1714 m. JV stran gore ni zelo strma, poraščena je s travo in ruševjem. Tam čez gre najlažji dostop na vrh, le vršni greben je malo izpostavljen. Pozimi in spomladi je to pobočje in predvrh naravni zaključek smučarske ture iz doline Poden – če seveda ne nadaljujemo naprej na Stol.
Severni greben je skalnat in ga tvorijo številni roglji. A po grapi desno od njega gre s prelaza Vrata na vrh lahek plezalni vzpon (I. st.).
Svačica od S-SV
Planinske koče
V širšem območju Stola so naslednje koče, ki lahko služijo vzponu na vrh:
• Valvasorjev dom, 1171 m, parkirišče.
• Prešernova koča, 2172 m, na Malem Stolu, 15 min
od glavnega vrha.
• Dom Pristava, 979 m, parkirišče.
• Dom na Zelenici, 1536 m, do njega žičnica.
• Stouhütte, 960 m, parkirišče.
• Klagenfurter Hütte, 1663 m, 2 h hoje nad
Stouhütte.
Kdaj na vrh?
Na Stol se lahko povzpnemo v katerem koli letnem času. Tudi pozimi prirejajo nanj spominski pohod (od Valvasorjevega doma), res pa je, da včasih zaradi zahtevnih razmer odpade. V globokem ali poledenelem snegu vzpon zahteva ustrezno opremo – tudi po lažjih pristopih. Pri posameznih turah sem tudi navedel in opisal vsaj 9 turnih smukov, ki gredo z vrha na vse strani.
