PSIHOLOGIJA
  inteligentnost
  vrednote
  delovna motivacija
HRIBI IN POTOVANJA 
  Gorniški vodnik
  Čarobna Istra
  Nekaj potopisov
FOTOGRAFIJA
  zadnje slike
  novosti v galeriji
  tematske galerije
  12 najboljših slik
PRIJATELJI
  KK Gotik
  ostalo 
  prešeravanja


Nove strani (2011)

19.09. Žingarica
19.09. Palec, Na Možeh
28.08. Vrtača
28.08. Kozjak (Ovčji vrh)
27.08. Piramide Segonzana
20.08. Stol
20.08. Vajnež
18.08. Sassal Mason
10.08. Val da Cam
10.08. Munt Pers
09.08. Piz Lunghin
28.07. Lanež
28.07. Postovčič
21.07. Spitzegel
26.06. Schönfeldspitze
08.06. Struška
07.06. Moggessa
21.04. Col Visentin
20.04. M. San Simeone
05.03. M. Tamaro

Vid Pogačnik‎ > ‎gorniski_vodnik‎ > ‎karavanke‎ > ‎

Kozjak

Kozjak (Ovčji vrh), 2016 m 


Kozjak iznad kmetije Plavc (od SZ)

 Kozjak (na desni, levo so Palec, Zelenjak in Vrtača) od SZ
 
 
Vrh Kozjaka z nekoliko nižjega SZ predvrha


Kozjak od vzhoda z Ogrizovo planino na desni

Kozjak s sedla Belščica. Spodaj je Celovška koča.

Ogrizova planina

Kosmatica s poti okrog Kozjaka. Pod njo Ogrizova planina.

Posodobljeno: 4. september, 2011
 

Uvod


Prvotno ime gore je Ovčji vrh, a danes je vedno bolj v uporabi ime Kozjak/Kosiak/Geißberg, ki se je nekoč nanašalo le na nepomembni vršič na severni strani gore.

Kozjak uživa enake privilegije kot vsi vrhovi, ki v naših gorah stojijo severno pred ostenji prvakov gorskih skupin. Je lahko in razmeroma hitro dostopen, ter zelo razgleden. Večina ga torej pozna kot travnato, zaobljeno goro, ki nudi lepe poglede na osrednji del Karavank. Ja, povzpeli so se na vrh čez njegova južna pobočja, potem ko so naredili vmesni počitek v Celovški koči, ki stoji ob njihovem vznožju.

Ko pa se voziš po dolini Drave in se v bližini Bistrice ozreš k osrednjim Karavankam, se začudeno vprašaš kateri vrh je ostri špik, ki se drzno dviguje pred glavno verigo. Ja, tudi to je Kozjak, s svojo strmo, skalnato severno steno in ostrim severozahodnim grebenom.

Razen po lepem razgledu je Kozjak poznan tudi po svoji bujni flori in ne nazadnje tudi kot zelo lep turno smučarski vrh. Za neizkušene so njegova pobočja že kar strma, a večjih težav ni, saj so obrnjena k soncu.

Kozjak objemata dve lepi dolini. Na vzhodu je to Poden s svojim pravljičnim travnikom v zatrepu. Na zahodu pa je globje zarezana dolina Rute ali Medvedji dol, ki te iz glavne dravske doline pripelje prav v zatrep pod Stol in Vajnež. Skozi obe dolini se lahko povzpnemo na vrh.

Severna in severovzhodna stran gore pa nista dosti znani. O tistih skalnatih stenah se ne govori dosti. Niso visoke, seveda, a danes se pleza že v vsaki pečini, tako da verjetno njihova kakovost ni posebno dobra. In to mora držati tudi za SZ greben. Morda pa domačini nekatere skrivnosti skrivajo? Znano je le, da vzpon po SZ grebenu zahteva plezanje II. st., vzpon po S grebenu pa III. st.

Končno omenimo še nepomemben vrh SV od Kozjaka. To je Kosmatica/Kosmatitza, 1659 m, gozdnata kopa nad Ogrizevo planino, s katere je tako lep pogled na severno ostenje Vrtače.

Kot rečeno, je Kozjak ravno že dovolj pomaknjen proti severu, da je z njega lep pogled vzdolž celotne verige Karavank. Na drugo stran, čez Dravo, pa je pogled seveda odprt, tako da si lahko spočijemo oči na blagih »Njokih«, v daljavi pa Visokih in Nizkih Turah, Dach-
steinu in Lavanttalskih Alpah. Razgled na to stran bo še lepši, če se bomo z glavnega vrha potrudili še na nekoliko nižji SZ vrh (10 minut).

Dostopa

Iz Bistrice v Rožu lahko peljemo proti jugu v Rute/ Medvedji dol. Ozka, a dobra asfaltna cestica nas pripelje k Stouhütte, kjer je na 960 m parkirišče.

Drugo izhodišče je Poden. Večina Slovencev bo v dolino pripeljala čez Ljubelj, ko se na avstrijski strani cesta z dvema ovinkoma povzpne na Mali Ljubelj, zavijemo levo, peljemo skozi Slovenji Plajberk in nato levo k Podnarju, 1052 m.

Poti na vrh

Na Kozjak pridemo iz treh smeri. Dva pristopa sta markirana in pogosto v rabi, saj sta hkrati to tudi dostopa k Celovški koči.

1. Kozjak od Stouhütte. Lahka tura iz Medvedjega dola. To je najhitrejši dostop, pozimi in spomladi tudi priljubljen turni smuk.

2. Kozjak iz doline Poden. Zanimiva tura, ki pa ima to pomanjkljivost, da se bomo verjetno vračali po isti poti. Le zgoraj lahko naredimo krožno turo. Zahtevnejši je samo prehod čez Štince.

3. Skozi Strugarico. Strugarica je ozka dolina stranskega potoka, ki severno od Stouhütte priteče v Bärenbach. Za vzpon na Kozjak nima kakega velikega pomena, razen, če želimo raziskati še en odmaknjen, senčen kot teh gora.  Na višini 736 m zavijemo v stransko dolino in kmalu zavijemo desno, sledeč poto-
ku. Steza ni markirana in ji je ponekod težko slediti. Če vse orientacijske zanke razvozlamo, izstopimo na Ogrizovi planini. Do tja sta 2 h hoje. S planine imamo na bližnji vrh Kosmatice le 15 min, lahko pa nadalju-
jemo naprej na Vrata in Kozjak, kot je bilo opisano.

4. Severna grapa. To turo je najbolje narediti spomladi (maja ali celo junija), ko je grapa zapolnjena s snegom. Za vzpon potrebujemo dereze in cepin. Skala je zelo krušljiva. Z vzhodne strani gore (pristop iz doline Poden in proti Ogrizovi planini) prečkamo najprej plitvo dolino proti SZ, toliko časa, da se v ostenju nad nami odpre izrazita grapa ki vodi proti jugu. Vzpnemo se vanjo, kmalu postane nekako 40 stopinj strm ozebnik, ki se tudi precej zoži. Zadnji prehod gre čez skale. 30-40 metrov je potrebno preplezati, zahtevnost je II+. stopnje. Ko dosežemo V greben, je težav konec, po njem gremo desno na vrh.

Ogrizova planina in Kosmatica

SV od Kozjaka je eno lepših mest v Karavankah. Ogri-
zova planina (imenovana tudi Vgrizova planina) je ve-
lik, proti jugu obrnjen travnik, s katerega je zelo lep pogled na na severne stene Vrtače, Zelenjaka in Pal-
ca. Od Podnarja je dosegljiva v 1 h 30 min, pravzaprav nanjo pripeljeta dve poti. Pot s travnika Mlaka smo že opisali. Pot s severa pa prečka strma pobočja Kos-
matice in je ponekod malce izpostavljena. Vseeno pa je priporočljiva, saj tako naredimo lepo krožno turo.

Nad planino je poraščeni vrh Kosmatice, 1659 m. Kot že njegovo ime razodeva, z njega ni kakega poseb-
nega razgleda. Vseeno pa je skromni križ na njegovem vrhu lahko cilj lepega izleta.

Planinske koče

Za vzpon na Kozjak jih ne rabimo. Uradni koči sta dve:

• Stouhütte, 960 m, parkirišče.
• Klagenfurter Hütte, 1663 m, 2 h hoje nad Stouhütte.

Kmetija Podnar pa nudi le hrano in pijačo.

Kdaj na vrh?

Na Kozjak gremo lahko v katerem koli letnem času. Zimski vzpon je ponekod strm, vendar so pobočja obrnjena na jug, tako da običajno posebna oprema ni potrebna. Prehod čez Štince pa je pozimi lahko zelo zahteven.

Jezerce pri Podnarju