Uvod

Za južni del Julijskih Alp so značilni dolgi grebeni, v katerih so vrhovi precej enakih višin, pa tudi sedla niso dosti nižja od njih. Te gore so idealne za dolge greben-
ske ture, če le zahtevnost ni prevelika. Razdalje so veli-
ke. Greben Gran Monte - Stol je dolg kar 34 km, Južne bohinjske gore več kot 40 km. V celoti na italijanskem ozemlju sta še dva taka divja grebena: znani Muzci in greben Monte Chiampona / Velikega Karmana.

Nekateri trdijo, da sta grebena Stol - Gran Monte in Veliki Karman en sam greben, le da ga prereže rečica Ter. Geološko mogoče, sicer pa je zareza Tera tako globoka, da je zahodni del popolnoma ločen od vzhodne-
ga. In k zahodnemu smo na tej strani usmerjeni. Med-
tem, ko se nad Gemono dviguje kar dosti obiskani Veliki Karman, je vzhodni del, tisti nad dolino Tera zelo samoten. Prvi visoki vrh v njem je Monte Postoucicco / Postovčič. Proti zahodu nato sledijo vrhovi: Monte Laschiplas / Laški plaz, 1612 m, Cuel di Lanis / Lanež, 1640 m, Monte Faeit / Bukovnik, 1636 m. Prvotna imena so torej skoraj izključno slovenska, saj na južni strani Slovenci naseljujejo dolino Bedroše vse do sedla Predol. Ime gore Postovčič menda ne izvira od postovke, pač pa od besede ovčice.

To je kaj osamljen svet. Pastirji so se s teh gora že zdavnaj umaknili, danes tja zahajajo le lovci in samotni pohodniki. Na severni strani so bile nekoč večje planine, na primer Tazaoro / Tam za goro ali Plan di Tapou / Za Topolom. Danes so opuščene in poleti visoke trave prekrivajo že tako šibke stezice. Južna stran verige pa je zelo visoka, strma in skalnata. S Postovčiča, na primer, se pobočja spuščajo v vas Na Teru skoraj 1300 metrov globoko.

Razgledi z vrha

Južni in severni del panorame sta zelo različna. Pogled proti jugu je odprt, hribovje predalp je precej nižje in pri Tarcentu/Čenti že prehaja v Furlansko ravnino. Severni del pa je seveda zapolnjen z vrhovi Julijcev. Kljub temu jih dolgi, kompaktni zid Muzcev večino zastira, izza njega gledajo samo nekateri najvišji vrhovi. Zelo lep je tudi pogled proti vzhodu, vzdolž dolgih julijskih grebenov, ki so videti kakor kulise. In zanimiv je tudi pogled proti zahodu. Nadaljevanje grebena proti Velikemu Karmanu je videti divje in samotno, na obeh straneh grebena je v daljavi videti še nekaj bolj oddaljeni gora.

Razgled proti vzhodu

Kako do tja?

Pravzaprav sta za vzpon na Postovčič samo dve primerni izhodišči. Najhitreje bomo na vrhu s severne strani. Od restavracije pri izviru Tera peljemo proti Z po ozki, mestoma razdrti, a še asfaltni cesti. Na višini nekako 810 m se proti levi odcepi kolovoz na planino Tacia/Taca. Tam lahko parkiramo, ali pa peljemo še malo naprej, kjer vidimo, da se v levo odcepita markirana pot (tudi bivši kolovoz) št. 729. in Alta via CAI Gemono. Tam je prostor za nekako dva avtomobila, lahko pa peljemo še 500 m naprej, kjer je na planini Topol cestna zapora in veliko parkirišče. Nadaljevanje po cesti proti sedlu Tacia (peš) bi nas vodilo precej okrog, zato je bolje začeti spodaj.

Drugo izhodišče za turo na Postovčič pa je na južni strani, v vasi Cesariis/Podbrdo, 539 m. Tja pripeljemo iz doline Tera in sicer po cesti, ki se iz glavne doline odcepi v dolino Bedrošo v vasi Pradielis / Na Teru.

Poti na vrh

1. S severa, 800m. S ceste pod planino Topol gremo proti Z do izvira Vodičce, nato naprej proti J na planino Tazaoro / Tam za goro, od tam naprej po poti št. 729 proti JV na škrbino Dolina in desno po V grebenu na vrh.  2 h 30, označena pot (vršni greben slabše označen), strma, travnata pobočja, samotno območje.

2. Iz vasi Cesariis/Podbrdo, 539 m. Pot št. 729 gre z vrha vasi navzgor proti S, sprva po kolovozu, nato v neštetih zavojih na škrbino Dolina (3 h). Od tam levo po V grebenu na vrh. 3 h 30 min.

3. Zahodni greben. Na Postovčič se da priti tudi od Z, torej z Laneža. Na grebenu najdemo šibke markacije, steza pa je komaj razvidna. Bolje je narediti turo v obratni smeri, torej po zgoraj opisanem prvem pristopu na Postovčič, nato pa po grebenu čez Laški plaz na Lanež in po dobri stezi na izhodišče.

Krožna tura: Planina Topol - Tam za goro - Postovčič - Laški plaz - Lanež - Tam za goro - Topol je opisana tu.

Zemljevid: Tabacco No. 027: Canin - Val Resia - Parco Naturale Prealpi Giulie. 1:25000.

Planinske Koče

V tem območju jih ni. Na planini Tam za goro sta obnovljeni dve koči, vendar sta zaprti. V bližini bi bilo nemara mogoče najti le zasilno prenočišče.

Kdaj na vrh?

Na Postovčič je najbolje iti v kopnih letnih časih, nekako od junija do novembra. Pozimi in zgodaj spomladi mora biti to območje povsem opuščeno, Postovčič pa zaradi kosmatega terena tudi ni primeren za turno smuko. Če bi vseeno želi na turo pozimi, nam do planine Tam za goro smuči ali krplje utegnejo priti prav, celotna tura pa bo dolga, saj jo je treba začeti že pri izviru Tera, 540 m.