DOGODKI V KLUBU

=====================================================

Srečanje klubov tajnic in poslovnih sekretarjev Slovenije v Trebnjem

22. november 2008

-------------------------------------------------------------

Jutro 22. novembra 2008 je bilo sveže, prisotna je bila bistrost po nevihtah prejšnjega večera. Meglice, ki so ovijale naše griče, so ožarjali sončni žarki prebujajočega se dne, ko me je pot vodila v Trebnje, kraj našega druženja. V moje misli se je nehote prikradlo besedilo pesmi Vem, da danes bo srečen dan, ki sem ga ponavljala ves čas vožnje.

Na parkirnem prostoru občine Trebnje so bile že zbrane, organizatorke srečanja, kolegice iz Kluba tajnic in poslovnih sekretark Trebnjega in okolice. Nasmejani obrazi, toplina prisrčnih objemov in stiskov rok, omamno dišeč kruh, pogača in pecivo, da, to je lahko le napoved posebnega, resnično srečnega dne.

Še zadnji pregled kontaktnih oseb naše Mojce Novak, Majde Šalehar in Zdenke Novak, če je vse tako, kot smo si zastavile, že smo prejele klic kolegic, ki so na srečanje prihajale z avtobusom, da se čez par minut srečamo.

Po pozdravnem nagovoru naše predsednice Mojce Novak, prisrčnimi stiski rok z udeleženkami srečanja, smo se nekatere članice pridružile kolegicam na avtobusu, ostale pa so z osebnimi vozili usmerjale šoferja avtobusa po poti, ki nas je najprej vodil na ogled Jurjeve domačije.

Jurjevo domačijo–muzej na prostem, smo si ogledale v dveh skupinah. Muzej je razglašen kot kulturni spomenik lokalnega pomena. Skozi domačijo, gručastega tipa, ki jo sestavlja pritlična kmečka hiša s črno kuhinjo, lesenim svinjakom, straniščem na štrbunk, leseno kaščo, skednjem, kapnico z vago, ki jo obdaja brajda in sadovnjak, nas je popeljala etnologinja Alenka Lamovšek. Ob ogledu nas je kljub temu, da nam je hladen jesenski dan potisnil roke globoko v žepe, grel duh in vonj pristne domačnosti in topline, ki jo večina od nas pozna s svojega otroštva. Moje roke so nehote pobožale stare predmete v kuhinji, hiši, kambri…, kot da bi se hotele dotakniti časa naših starih staršev, njihove preprostosti, časa, ko še ni bilo prisotnih toliko materialnih želja in potreb kot danes. Pred hišo smo na stari klopi uredile priročno mizo in postregle s toplo kavo z mlekom in pecivom, ki smo ga za to priložnost pripravile same. Na domačiji nas je nagovoril in pozdravil župan Občine Trebnje Alojzij Kastelic. Predstavil nam je Občino Trebnje, njene zanimivosti in nam zaželel prijetno druženje.

Pot smo nadaljevale do Vinske kleti Kresal. Darinka Kresal, z nazivom vinska kraljica leta 2004, nas je sprejela v prostoru za druženje  pred prehodom v klet. Prostor za druženje in klet sta v celoti sezidana pod zemljo, na kateri raste trta. Za nas je pripravila degustacijo in predstavitev vin belega pinoja, modre frankinje in cvička. Iskreno me je prevzelo doživeto petje ljudskih pesmi, ki jih je spontano zapela Anica Ratek, ostale udeleženke pa smo z navdušenjem zapele skupaj z njo refren pesmi. K degustaciji se je odlično prilegal narezan sir in kruh ter zvoki harmonike, ki jih je za nas izvajal Marko. Kaj kmalu harmonike nismo le poslušale, smo tudi prešerno zapele in se spretno, v plesnem ritmu, zavrtele okrog omizja. Občudovala sem preprosto topel obraz Darinke Kresal, ki je izžareval milino kmečke žene, ponosne na pridobljen naziv vinska kraljica. Zasluži si ga.

Naše druženje se je prevesilo v popoldan, ogledale smo si Spečo lepotico–grad Mirna, ki je bil prvič omenjen že leta 1165. Predstavil nam ga je dr. Marko Marin, človek, ki živi z gradom in za grad. Dr. Marko Marin je resnično doktor z veliko začetnico, ki mu je najpomembnejše, da obnavlja grad Mirna in nehote s svojim delom ustvarja stik z večnostjo. Grad obnavlja že vse od leta 1962. Grad Mirna počasi dobiva staro podobo; obnovitvena dela so natančna in sledijo zgodovini.  Grad je bil požgan v 2. svetovni vojni. Dviguje se na grebenu Gorenjske Gore nad sotočjem reke Mirne in potoka Vejar, ob robu istoimenskega kraja na Dolenjskem. Grad so zaznamovala vsa zgodovinska obdobja od rimskih časov, preko zgodnjega in visokega srednjega veka do konca 19. stoletja.    

Dr. Marko Marin nas je postregel s toplim čajem, me pa s kuhanim vinom, pecivom, jabolki in mandarinami. Čarobnost grajskega dvorišča smo občutile ob poslušanju mladih glasbenikov. Glasbila so ustvarila neverjetno akustičnost in poudarila veličino gradu.

Srečanje se je bližalo h koncu  s predavanjem Mojce Mihevc, dipl. medicinske sestre, o zdravem načinu življenja in zdravi prehrani. Predavanje smo poslušale v dvorani podjetja Agromed, trgovina in storitve, d. o. o., v Prelesju 34 pri Šentrupertu. Prisrčno nas je pozdravil direktor podjetja Agromed, nam predstavil dejavnost podjetja in nam zaželel prijetno druženje. Sledilo je poučno predavanje, ki nas zavezuje, da razmislimo in se zamislimo nad svojim življenjem, zdravem načinu prehranjevanju za nas in naše družine. Zdrav način življenja povezan z zdravo prehrano nas prav gotovo lahko naredi srečnejše, samozavestnejše, uspešnejše doma in v družbi. Zloženki in zgibanka Uravnotežena prehrana, ki nam jih je razdelila predavateljica, nam bodo omogočale lažje razumevanje načel zdravega prehranjevanja.

Po nagovoru predsednice zveze klubov tajnic in poslovnih sekretarjev Slovenije Metke Vogrinec smo se odpravile v spodnje prostore, na zgodnjo večerjo, v restavracijo Okrepčevalnice Ajda. Po okusno pripravljeni in zaužiti večerji smo se nekatere zavrtele ob zvokih ansambla Rubin.

Razveselile smo se drobnih pozornosti, ki smo jih prejele vse udeleženke: vrečke z zeliščnim čajem, trak, ki služi kot obesek za ključ ali identifikacijsko kartico, kemični svinčnik, reklamni osvežilec zraka, promocijske zloženke Občine Trebnje in podjetja Agromed.

Hladen jesenski dan smo zaključile z mislijo, da vse lepe stvari prihajajo iz srca in da jih je najlepše deliti s tistimi, ki jih imamo radi. Lahko rečem, da se imamo tajnice in poslovne sekretarke lepo, da se imamo rade, se spoštujemo, izmenjujemo svoje izkušnje, svoja znanja in sposobnosti. Le-to dokazuje tudi število udeleženk srečanja, saj nas je bilo 63 tajnic iz cele Slovenije.

 Cvetka Peterlin

Mesečno srečanje

Nazdravile smo naši Cvetki, ki je diplomirala na Višji strokovni šoli, smer poslovni sekretar. Še posebej smo se veselile skupaj z njo, ker je bila njena diplomska naloga izbrana za najboljšo nalogo. Zelo smo ponosne, da je Cvetka naša članica, da svoje znanje in pozitivno energijo prenaša še na ostale članice.

S prijetnimi občutki, polne pozitivne energije, z nasmejanimi obrazi smo se odpravile domov.

Urška Lenič

Foto Majda Šalehar in Martha Maver

Poslovna odličnost tajnic - Tajnica mora biti kot mama

Želja po novih znanjih je vzpodbudila razmišljanje, kako pridobiti nove izkušnje iz prakse, zlasti iz podjetij, ki so nam blizu in v katerih tajnice oz. poslovne sekretarke tudi delamo. Razmišljale smo, kako lahko tudi me pripomoremo k poslovni odličnosti podjetja. 

Kompetence, ki jih najpogosteje pogrešajo, so:  znanje tujih jezikov, znanje IT tehnologije, empatija, iznajdljivost ter želja po novih znanjih.

To je bilo tudi vodilo za izobraževanje na temo »Poslovna odličnost tajnic«, ki smo ga izvedle v podjetju Trimo v drugi polovici septembra.

Povabile smo sodelavke iz Trima z različnih področij. Polona Briški, vodja razvoja poslovne odličnosti, nam je predstavila Trimovo pot poslovne odličnosti. Obrazložila je proces, ki ga v podjetju Trimo izvajajo in na podlagi katerega so lani kot edino slovensko podjetje sploh prejeli tudi evropsko nagrado za poslovno odličnost na področju voditeljstva (EFQM).

V organizacijski kulturi so med drugim zapisali: »Trimo je inovativno, radovedno, hitro rastoče podjetje, ki ustvarja trende in razvija kompetence zaposlenih, da so se ti sposobni profesionalno uveljaviti v globalnem okolju ter jih pri tem prepleta s čustvenimi in duhovnimi vrednotami človeka. Ustvarjamo vzdušje sodelovanja in dosegamo ravnovesje interesov.«

Briškijeva je poudarila, da je zelo pomembno, da so zaposleni v podjetju zadovoljni, ker na ta način tudi lažje navdušijo kupce. Zelo pomembne so tudi vrednote zaposlenih. Le-teh ne moreš zamenjati oz. spremeniti. Vrednote posameznika morajo biti sorodne vrednotam podjetja. Skrb za okolju prijazno podjetje. K poslovni odličnosti veliko doprinese tudi ustvarjalna inovativnost. Niti, ki nas povezujejo, pa so učinkovita komunikacija. Pomembna je odličnost vsakega posameznika.

Mag. Jana Lutovac Lah, vodja službe za odnose z javnostmi, nam je posredovala izkušnje za uspešno sodelovanje med piarom, tajnico in direktorjem. Razložila je, da je piar vezni člen med podjetjem in različnimi javnostmi, predvsem je govorila o odnosih z mediji, tajnica pa je vezni člen med piarom in direktorjem. Poudarila je razliko med marketingom in piarom. Na primeru oglaševanja pomeni, da za objavo oglasa v mediju lahko točno definiramo vsebino in velikost, ker ga tudi plačamo. Medtem, ko marketingaši komunicirajo s tržniki medijskega prostora, piar komunicira z novinarji. Piar torej mediju sporoča vsebino (recimo odgovarja na novinarska vprašanja), ki jo lahko novinar objavi ali pa tudi ne. Pri nakazovanju razlik se je spomnila misli nekega pisca: »Oglaševanje veter, piar je sonce.«
Poudarila je, da je pri vključevanju podjetja v novinarske zgodbe pomembna tudi odzivnost podjetja. Na tej točki je sodelovanje s tajnico zelo pomembno. Podjetje, ki se večkrat pojavi v medijih, je bolj prepoznavno in če se pojavnost odvija v pozitivni ali nevtralni zgodbi, je navadno tudi bolj ugledno. To nadalje lahko pomembno vpliva na prodajo njihovih izdelkov. Zato je v nekaterih primerih izredno pomembno dobro sodelovanje s tajnico, ki lahko svetuje piaru pri odzivanju in njegovih aktivnostih. Tako je navedla primer: »Če novinar sprašuje, kje bo direktor preživel novoletne praznike, se bomo v primeru, da je ta takrat na pomembnem sestanku (ali je na pomembnem, pa ve tajnica) drugače odzvali, kot pa, če postavlja strateško kočljivo vprašanje.« Včasih štejejo minute, je povedala. Hkrati pa nam je tudi pojasnila delo novinarja, da bi lažje razumeli, zakaj se včasih tako mudi. »Tudi novinar je človek, ki ima svoje šefe, roke oddaje prispevkov,« je povedala.

Mag. Sonja Klopčič, direktorica razvoja kompetenc, je podala razvoj tajniških kompetenc in razvoj procesa inovativnosti.

Razložila je, da so kompetence sposobnost nekaj narediti. So znanje, izkušnje, talenti, veščine, motivacija, odnosi, vrednote … Vse, kar človeku pomaga, da je pri delu uspešen.

Za uspešno delo tajnice oz. poslovne sekretarke so pomembne naslednje kompetence: organizacijske sposobnosti, prilagodljivost, empatija, komunikacija, usmerjenost h kupcu, zaupanje, iznajdljivost ter vpliv na klimo in kulturo.

Ocenjevanje kompetenc doprinesejo posamezniku, da lahko ugotovi na katerih področjih je dober oz. kje ima še priložnosti za izboljšanje. Dvig kompetenc pa dosežemo z nenehnim izobraževanjem.

Tajnica mora biti kot mama, ki poskrbi za organizacijo oddelka, podjetja. Pravijo, da je tajnica direktor prvih vtisov. To pomeni, da s svojim vedenjem, znanjem in komunikacijo strankam sporoča sliko podjetja.

Prav tako kot kompetence pa je pomembna tudi ustvarjalnost. Razvoj procesa inovativnosti dosežemo najprej z zbiranjem informacij - razmišljamo o problemih, ki se nam pojavljajo pri delu. Le-te si zapisujemo in poskušamo poiskati večje število možnih rešitev. Bodimo drugačni, odpravljajmo miselne ovire in beležimo svoje originalne ideje. Vsak dan trenirajmo.

Zaključila je z mislijo, da inovativnost pomeni, da delamo fizično manj oz. da delamo pametno.

Predavanja so bila zanimiva. Udeleženke smo dobile veliko informacij in novih idej, ki jih bomo lahko prenesle v prakso. Tako smo naredile nov korak k poslovni odličnosti tajnic.

Foto: Majda Šalehar

Zdenka Novak

Nazaj na vrh

Zapis s Poti kulturne dediščine v

Občini Žirovnica

Sobota, 20. septembra 2008, ni bil navaden dan. Po koledarskih dnevih še poletni dan, je bil bolj podoben jesenskemu dnevu. Sonce je junaško obračalo in zlatilo listje dreves v celi paleti prečudovitih barv, veter je kuštral naše lase in nas neprisiljeno združeval v skupino, ki ji je svež Zgornje Gorenjski zrak bistril misli, duha… in ponujal nepopisne užitke preprosto lepe Slovenije.

Skupina petih Dolenjk se je pridružila veselo nasmejanim Gorenjkam, Notranjkam in Severno Primorkam malo po dogovorjeni uri začetka druženja, ker so nas lepote naše domovine tako prevzele, da smo se zapeljale do Jesenic in šele nato nazaj do kraja srečanja. Napitki dobrodošlice ter okusna peciva, ki so jih naredile pridne in vsestransko sposobne roke  poslovnih  sekretark Gorenjske so nas združili  v krog prijateljstva, ki nas je povezoval ves čas druženja. Besedam dobrodošlice predsednice kluba Gorenjske so že sledila navodila živahne, mladostno nasmejane Žive, ki nam je predstavila potek druženja po Poti kulturne dediščine v Občini Žirovnica.

Odpravile smo se peš po glavni cesti, ki vodi skozi Žirovnico. S ceste smo občudovale rojstno hišo Prešernove matere, ki se ponaša z zato področje značilnim vhodnim portalom v hišo iz zelenega kamna (Peračiški tuf). Pokrajina, ki smo se jo namenile ogledati je dežela Prešernovega (največji Slovenski pesnik dr. France) Čopovega (jezikoslovec, literarni zgodovinar in bibliotekar Matija), Finžgarjevega (duhovnik Fran Saleški oziroma France Saleški kot je sam vedno želel, da bi bilo njegovo ime Slovensko), Janševega (čebelarski učitelj Janez) in Jalnovega (pisatelj in dramatik Janez) otroštva, ki se razprostira pod Karavankami in Stolom. Prebivalci se ukvarjajo s poljedelstvom, živinorejo, čebelarstvom, sadjarstvom, kovaštvom, konjerejo. Občudovale smo prelepe nasade mogočnih jablan, katerih veje so krasili raznobarvni plodovi jabolk, tu pa tam je raslo tudi kakšno drevo domače slive ter za Gorenjsko neobičajno maloštevilne brajde  grozdja, ki se je sramežljivo skrivale ob pročelju hiš. Po vrtovih so se pasle krave, pa konji, ki so nekatere od nas s svojo skladnostjo in plemenitostjo naravnost prevzeli.

Občino Žirovnica sestavlja deset vasi: Breg, Moste, Selo pri Žirovnici, Žirovnica, Zabreznica, Breznica, Vrba, Doslovče, Smokuč in Rodine.  Dejavnost Občine Žirovnica nam je predstavil in nas sprejel Žirovniški župan gospod Leopold Pogačar in direktor Zavoda za turizem in kulturo Žirovnica, in sicer pred rojstno hišo Matije Čopa v Žirovnici.  Vesele smo bile, da je na predstavitev  župan povabil tudi poslovno sekretarko Občine Žirovnica. Po nagovoru župana smo okušale Gorenjske posebnosti kot je kruh z zaseko in klobaso, medenjake, raznovrstno drobno pecivo, medeno žganje… Prepričale smo se, da so Gorenjci radodarni in gostoljubni ter prijazno nasmejani. Druga za drugo smo odšle v hišo, kjer je urejena spominska soba Matije Čopa. Ogledale smo si multivizijsko predstavitev Poti kulturne dediščine, se vpisale v  spominsko knjigo. Pred hišo smo pozirale za skupinsko spominsko fotografijo prijetni fotografinji Kaji. Pot nas je vodila nazaj na izhodiščno mesto našega začetka druženja, kjer smo se posedle v avtomobile in odpeljale do Vrbe.

Včasih je bila v vasi Vrba prva hiša, hiša Ribičevih, rojstna hiša dr. Franceta Prešerna, ki so jo daljni sorodniki spremenili  v muzej. Pri preureditvi hiše v muzej je lastnikom pomagal znani Slovenski arhitekt Jože Plečnik. Verz na vhodu v hišo je napisal pesnik Oton Župančič:

V hiši smo se posedle po klopeh in v tišini spremljale razlago zgradbe hiše, življenja prebivalcev hiše, pesnika dr. Franceta Prešerna, njegovih del… Imela sem občutek, da smo se izredno vživele v pripoved in ves čas razlage podoživljale življenje, ustvarjanje, hrepenenje, prijateljstvo, ljubezen, ki ga je živel dr. France Prešeren. Na koncu smo vse resne  poslušale recitacijo Zdravljice, ki je ustvarila še posebej veličastno vzdušje.

Rojstna hiša dr. Franceta Prešerna je razdeljena na dva dela, in sicer na bivalni del na eni strani veže ter gospodarski del na drugi strani veže. V hiši so bili spalni prostori in krušna peč, poleg nje kamra, nad njo štibelc, kjer so spala dekleta, da so ponoči imeli starši nadzor, v veži je bila  črna kuhinja, na drugi strani pa shramba za poljske pridelke. V hiši je ohranjena miza na kateri je intarzija ribe, ki simbolizira ime hiše Pr Ribču. Miza ima predal, ki je služil za jedilni pribor (žlice in nože; nekaj pribora je razstavljenega).V hiši sta dva tabernaklja–sefa, ki sta služila eden za shranjevanje žganja, blagoslovljene vode, zelišč, ta je bil ponavadi odprt, drugi je bil namenjen za shranjevanje posestnih listov, listov o zemljiščih, dedovanju, za shranjevanje denarja, le-ta je bil vedno zaklenjen. Danes so v enem sefu shranjene Poezije.  V hiši so okrog in okrog klopi, kar je pomenilo, da je hiša veljala za bogato. V hiši je tudi za tisti čas značilno tramovje, ki je služilo za odlaganje oblačil ponoči; edini kavelj na tramu je služil za odlaganje gospodarjevih oblačil. Na stenah hiše so razstavljene slike na steklu (posebnost, ker so slikane od zadaj). V kotu hiše je Bogkov kot. Po hiši so značilne police v steni, ki so služile kot prostor za svečo oziroma razsvetljavo. Vsaka hiša je imela svoj vodnjak, v veži pa polico za škaf z vodo. V kamri je razstavljena postelja in zibel. Postelja je za današnje razmere ozka in kratka. Takratni prebivalci so bili v povprečju manjši za 20 cm in so spali na boku in s pokrčenimi nogami. Dr. France Prešeren je bil srednje rasti in je meril v višino 1,65 cm. Žal se za svojega življenja ni pustil slikat zato ni nobene njegove slike. Govoril je, da se bo slikal, če se bo oženil. Njegove slike so narejene po njegovi podobi in po spominu nanj. Med drugimi ga je upodobil tudi slikar Božidar Jakac. Dr. France Prešeren je živel pri stricu Jožefu, župniku na Dolenjskem v kraju Kopanj pri  Veliki Račni, kjer se je naučil nemško. Obiskoval je normalko v Ribnici, kjer je kot odličnjak zapisan v zlati knjigi. V Ljubljani je obiskoval gimnazijo in nato Filozofijo, študij prava pa na Dunaju. Pri 28-letih je diplomiral v Celovcu in postal dr. prava. Pisal je v nemškem in slovenskem jeziku. V Kranju je odprl svojo odvetniško pisarno in bil prvi Kranjski odvetnik. Žal je zaradi bolezni delal in živel v Kranju le 2 leti. V življenju so se mu rodili trije otroci z Ano Jelovšek, s katero pa se ni nikoli poročil. Za njo je dostojno poskrbela hči Ernestina. Od leta 1994 je Zdravljica, dr. Franceta Prešerna, uradna himna  Slovenije. Najpomembnejša dela dr. Franceta Prešerna: Dekelcam, Ljubezenski soneti, Nova pisarija, Hčere svet, Sonetni venec, Krst pri Savici, Zdravljica, Poezije.

S posebno  hvaležnostjo in ponosom smo se za spomin fotografirale pred doprsnim bakrenim kipom (odlitek prve kiparske upodobitve) dr. Franceta Prešerna, ki stoji pred pesnikovo rojstno hišo in je bil postavljen ob 200-letnici Prešernovega rojstva.  Najstarejši kip dr. Franceta Prešerna stoji na Bledu.

Po pešpoti smo se sprehodile še do cerkvice sv. Makra, ki jo Prešeren opeva v svojih delih in občudovale lepo vzdrževano cerkev, pokrito z lesenimi skodlami, z značilnim jabolkom na vrhu zvonika, v katerem so naši predniki skrivali pomembne dokumente, listine posebne vrednosti. Pred cerkvijo je kip škofa Antona Vovka, ki je bil v Novem mestu (na železniški postaji v Bršljinu) polit z bencinom in zažgan. Na travniku pred cerkvijo je nastalo še nekaj nepozabnih skupinskih in posamičnih fotografij naše vodičke Žive ter kolegic, ki so vešče fotografiranja. 

Z avtomobili smo se prepeljale s prelepe Vrbe v Doslovče, kjer smo pot s parkirišča do rojstne hiše Frana (Franceta) Saleškega Finžgarja prehodile peš. Tudi sicer do hiše vodi samo pešpot  kar me  je posebej prevzelo in domačijo naredilo toplo, prijazno, domačo.  V hiši je razstava o življenju in delu Frana Saleškega Finžgarja, enološka zbirka in muzej na prostem.

Pri hiši se je reklo pr Dolencu. K hiši se je oče priženil. Bil je krojač. V domači hiši niso nikoli grdo govorili ali preklinjali za kar je poskrbel oče kot hišni gospodar, ki so ga vsi spoštovali in iskreno cenili ne samo kot gospodarja. Večkrat je Fran govoril, da so očeta  cenili kot gospodarja vladarja. Fran Saleški je v toplem domačem okolju preživljal otroštvo do 9 leta, ko je odšel od doma. 3. in 4. razred je obiskoval v Radovljici, kjer je živel v najetem stanovanju. To obdobje opisuje v Povesti Študent naj bo, v kateri opisuje hudo domotožje po domačih in  slabo znanje nemščine, ko je nadaljeval študij v Ljubljani. V gimnazijo je hodil namesto osem devet let. V takratni gimnaziji je bil učni jezik nemški jezik. Ker je opravil gimnazijo mu ni bilo potrebno služiti vojske. Gimnazijo je zaključil z odličnim uspehom in se odločil za duhovniški poklic, čeprav je vedel, da ima pri odločitvi za poklic proste roke. Razmišljal je o poklicu zdravnik, zgodovinar in se po tehtnem razmisleku odločil, da bo v času v katerem je živel lahko za ljudi naredil največ kot duhovnik. Franc (France) Saleški Finžgar je bil vsestransko nadarjen. V času svojega življenja je veliko gradil, pripravljal načrte, pomagal ljudem, jim v zimskem času predaval. Srečeval se je z novimi ljudmi, študiral, spremljal strokovno literaturo in prenašal svoje znanje preprostim ljudem. Razlagal je celo fiziko. Sam o sebi piše, da  vsako zimo ni zmogel več kot 50 predavanj poleg  ostalega dela kot duhovnik. Umrl je v starosti 92 let. Cenili so ga vsi njegovi stanovski kolegi. Znal je izredno zanimivo in doživeto pripovedovat o svojem življenju, predvsem pa o življenju svojega očeta. V njegovi rojstni hiši smo občudovale njegov posneti glas, njegovo pripoved o življenju, delu, očetu. Napisal je sam svoj življenjepis. Njegova rojstna hiša, kajža, je stala v revnem delu vasi. Ponuja čudovit razgled čez strehe hiš Doslovč do cerkve  sv. Marka. Iz hiše se skozi okno vidi naravnost na Triglav. Kot pesnik in dramatik se ni hotel kosati s Prešernom in Gregorčičem. Njegova najpomembnejša dela so: Pod svobodnim soncem, Dekla Ančka, Veriga, Gospod Hudournik, Makalonca.

Kulturno bogate smo se odpeljale nazaj v Žirovnico kjer so nas v prijetni gostilni pogostili. Ponovno nas je pričakal in nas nagovoril ter se zahvalil za obisk župan Žirovnice in  glasbenik Mare, ki je z zvoki glasbe predramil našo razigranost in poskrbel, da smo se sprostile in uživale v plesnih  ritmih še dolgo v prelep popoldan.

Po izmenjavi simboličnih daril smo se zahvalile za povabilo in odlično druženje članicam kluba tajnic Gorenjske in se polne lepih vtisov odpeljale proti domu z enotno mislijo: Skoraj raj si, ti Gorenjska, sive gore in zelene reke, življenje skriva svoj zaklad, stara si kot sonce, mlajše kot pomlad. Siva pot, vodi me, kamor hoče srce… (A. Mežek).

Foto: Biserka Lončar

Nazaj na vrh

Gostovanje tajnic na ogledu mesta situl

13. september 2008

-------------------------------------------------------------

V soboto, 13. septembra 2008, sva se dve članice na  povabilo kluba KTPSDBK udeležile srečanja v Novem mestu. Povabilu so se odzvale tudi predstavnice ostalih klubov in dosedanje tajnice leta : Vesna Koren, Tatjana Regent, Tanja Sever, Miryema Žagar, Suzi Zevnik in letošnja tajnica leta Betka Štefanič iz gostujočega kluba.

V dopoldanskih urah smo se zbrale pred centrom Tuš, se sprehodile preko mostu na Loko, kjer so nas pričakale kolegice z lokalno vodičko. Pod njenim vodstvom smo si ogledali staro mestno jedro. Prikazane so nam kulturne znamenitosti in pomembne osebnosti, ki so zapisane v zgodovini samega mesta. Sledil je Rotovž, kjer nas je sprejel župan gospod Alojz Muhič. Spregovoril je o izredni vrednosti našega poklica, predstavil mesto in projekte, nato pa smo si ogledali film o zgodovinskih in kulturnih znamenitostih Novega mesta. Čestital je Betki Štefanič za letošnji dosežek – tajnica leta.  Pot  smo nadaljevali do Hostla Situla, kjer  nas je gostoljubno sprejel  direktor gospod Grobler, ki nam je pokazal notranjost prostorov, značilnih po dodatkih iz situl in pogostil s kosilom.
Sledil je ogled Dolenjskega muzeja, kje so nam razkazali razstavo, postavljeno v čast predsedovanju EU. Ogledali smo si originale situl, različne izkopanine iz življenja človeka v preteklosti. 

 
Spustili smo se po stopnicah do reke Krke na Rudolfov splav,  obložen z dobrotami izpod pridnih rok naših kolegic. Ob spremstvu splavarjev, dobri volji, harmoniki, Primičevi Juliji, perici Pepci in krstu splavarke smo zaključili še en čudovit dan poln vtisov.

Več o dogodku.

Terezija Gregorčič

Nazaj na vrh

Na Triglav

4. in 5. september 2008

-------------------------------------------------------------

Obljuba dela dolg in ker smo lani osvojile Stol in so cilji vse višji, nam je Tatjana za letos obljubila vzpon na Triglav. Tajnice Osvajajo Vrh Slovenije Triglav. Gorenjske tajnice so organizirale »misijo« in še na posebno spremstvo policije niso pozabile ... Bile smo pod strogo kontrolo, varovane spredaj in zadaj, v dolini in na vrhu. Nič nas ni strah, ker so policisti z nami, smo si pele in se s strumnim korakom odpravile na pravo planinsko turo.

Za nami je bila prva etapa:

Od Pokljuke smo prišli do Jezercev pod Studorskim prevalom.

V Vodnikovi koči nas je pogrel planinski čaj in v prijetnem zavetju koče, nas je Biserka pocrkljala z domačo šunko.

Polne moči in vetru naproti smo »maširale« po prelepem triglavskem pogorju … tudi Triglav se je za kratek čas pokazal iz meglene zavese in nas prijazno vabil …

Ne more biti daleč ... še vzpon in za prvim ovinkom … piše

No, saj je že čisto blizu, spet en vzpon,  par klinov …
 

Uau ... Kredarica v vsej svoji lepoti … prizor za prvo dejanje je bil čudovit.
 

Za trenutek nas je pozdravilo tudi sonce… 

Malo počitka, goveja juhica in volja, da  gremo naprej…
 

Pripravljene smo bile na drugo dejanje ... Zastor se še ni odprl …
 

Veter je pihal več kot 70 km/uro, odpihnil meglice in triglavske stene so nas vabile v svoje strmine …

Pogumno in previdno smo se vzpenjali proti malemu Triglavu in na grebenu občudovali kako globoko je Kredarica, kje je Staničeva koča, Planika in kako globoko je dolina Vrata.

Tajnice Osvojijo Vrh Slovenije TRIGLAV!
Veselje je bilo neizmerno, čestitke Darji za  prvi vzpon, Mojci za drugi, Biserki tudi za drugi v enem tednu … meni za dvanajsti …

 Naši varuhi, modri angeli na vrhu …
 

Od višine se zvrti … Kako majhna je koča na Kredarici!
 

Vreme je zdržalo! Srečne, zadovoljne s svežim vetrom v laseh  smo prisopihale do Kredarice.

Ponosne na sebe, na kolegice, na Triglav – Goro miru, smo si čestitale in dejale … kjer je volja, tam je pot … »in sreča je, da je pred mano pot in slast je v tem, da grem«.
 

Energije je bilo še dovolj … dobrot, ki so jih fantje znosili v nahrbtnikih, pa tudi ni bilo smiselno nositi v dolino, zato se je pričelo še tretje dejanje … veselica. Imeli smo mladega harmonikarja, dobrotam z Gorenjske, Dolenjske, Štajerske in Primorske pa se ni bilo moč upreti. Tatjana in Mojca sta pripravljale »meni po gorenjsko«.
 

Po kulturnem programu je Slavc pozno v noč rezal pršut, da smo telesu povrnili izgubljeno sol, mi pa smo poskrbeli, da smo nadomestili izgubljeno tekočino in minerale ...

Da smo tako modro izgledale kot naši »modri prijatelji«, so poskrbele prijazne planinske kolegice iz Kluba tajnic Gorenjske.

   Toliko lepih trenutkov za en dan, večer je prinesel noč z nevihto, ki so je nekateri poslušali, nekatere pa je uspavala …

 Dobro jutro, jutro naslednjega dne … Triglav je zagrnil zaveso in s spoštovanjem smo se poslovili.
 

V dolini nas je ogrelo sonce ….

Na Pokljuki pri »Jurčku« ni šlo brez preiskave in strokovne analize. Policiji smo morale predati zadnjo štruco kruha, ki smo jo prešvercale s Kredarice, našli so špeh, šunko … čebulo, sol, pa tudi tekoče zadeve. Za vse smo našli storilca, saj smo najdene predmete strokovno proučili, predelali in analizirali ter dokazni material na koncu družno uničili.
 

 Ko je najlepše, se je treba raziti, je dejala Biserka. Res je, z najlepšimi občutki smo se poslovile, objele in si zaželele, da bi bilo večkrat tako.
 

Še enkrat hvala Jožetu in Slavcu ter ekipi policistov,

ki je  skrbela za nas!
Vse čestitke pa Klubu tajnic Gorenjske, predsednici Tatjani, Mojci in ostalim članicam, da so se tako potrudile za nas.

Trebnje – Triglav – Trebnje, 4. in 5. septembra

Majda Šalehar

Nazaj na vrh

Težka pot je do Nebes ...

21. junij 2008

-------------------------------------------------------------

Težka pot je do nebes … ampak, če nisi tudi točen, prideš toliko kasneje.

V soboto, 21. junija 2008, smo članice našega kluba povabile v našo sredino pisano druščino članic klubov Dolenjske, Gorenjske, Ljubljane, Krasa in Primorske. Bilo nas je 33. Ob 9. uri smo na avtobusni postaji v Trebnjem s Cvetkovo slastno, še toplo pogačo, sprejele članice drugih klubov in se podale našim skupnim trenutkom.

Najprej smo si ogledale Galerijo likovnih samorastnikov Trebnje, v kateri so razstavljena likovna dela naivnih (samoukih) umetnikov. Poleg trenutne razstave francozinje, Francine Genot, smo si ogledale tudi preko 300 likovnih del, katerih avtorji so s celega sveta (Evrope, Afrike, Azije, Avstralije in Amerike). Da ne pozabim omeniti slovenske predstavnike, kot so Viktor Mygar, Jože in Konrad Peternelj, Jože Horvat – Jaki, Irena Polanec in drugi. Galerijo nam je predstavil domačin, gospod Stane Novak, umetnik, ki že vrsto let tudi sodeluje na mednarodnih taborih, ki jih od leta 1968 organizira Center za izobraževanje in kulturo Trebnje. Pot smo nadaljevale do Vesele Gore nad Šentrupertom, kjer nam je župan Občine Šentrupert, gospod Rupert Gole predstavil cerkev sv. Frančiška Ksaverija.

Zlata Praga in najlepši gradovi Češke Republike

12. - 15. junij 2008

-------------------------------------------------------------

Nazaj na vrh

Kolesarski maraton

Tudi letos smo se štiri članice kluba odločile, da se udeležimo 4. trebanjskega kolesarskega maratona Dana.

Mojca Novak

Nazaj na vrh

XVI. kongres tajnic in poslovnih sekretarjev v Portorožu

22. - 24. maj 2008

-------------------------------------------------------------

Letošnji XVI. kongres tajnic in poslovnih sekretarjev v Portorožu nam bo poleg zanimive vsebine predavanj in srečanju  prisrčnih udeleženk ostal v spominu po prejetih priznanjih, ki so jih prejele naše članice.

Darja Lazar, Cvetka Peterlin in Nataša Zupančič so na preizkusu znanja oziroma tekmovanju za »Tajnico  leta 2008« dokazale svoje  veščine, sposobnosti in  znanje iz slovenskega in tujega jezika, računalništva ter dela poslovne sekretarke, bontonu, protokola in  prejele priznanje »preizkušena tajnica«!

Na večeru Zveze klubov tajnic in poslovnih sekretarjev  smo po komediji «Marjeta in ljubimci« in razgibanem trebušnem plesu gorenjskih tajnic, proglasili pa tudi najboljše na domačem terenu, se pravi tiste, ki so  z delom v klubu, idejami in pripadnostjo pustile stopinje in sledi v našem klubu. V  klubu so priznanje so prejele:

Jerneja Kovaljev – zlato priznanje

Cvetka Peterlin - srebrno priznanje

Nataša Zupančič – pisno priznanje

Vsem slavljenkam Portoroža smo  čestitale in jim zaželele še mnogo energije za nove podvige, nove izzive in seveda novih uspehov: Mojca Novak, Zdenka Novak, Marta Bele, Nataša Bevc, Urška Lenič in Biserka Lončar.

Kongres je minil v krogu novih in starih prijateljev!  Praznovale smo skupaj z Betko Štefanič, iz Kluba tajnic Dolenjske in Bele krajine, ki nas je s svojo prisrčnostjo očarala že ob prvem srečanju, po razglasitvi za »Tajnico leta 2008« pa smo bile tudi trebanjke ponosne, da jo poznamo!

Še enkrat:  Čestitke prejemnicam priznanj in bodite ponosne nase!

Majda Šalehar

Nazaj na vrh

Strokovna ekskurzija v Strasbourg

21. - 24. april 2008

-------------------------------------------------------------

1. dan, začetek potovanja

Polne pričakovanj smo se tri članice Trebanjskega kluba tajnic in poslovnih sekretark, Urška Lenič, Marta Karlič in jaz, v Ljubljani pridružile kolegicam iz Štajerske, ki so na našo pot proti Strasbourgu krenile že ob tretji uri zjutraj.

Vožnja z vmesnimi postanki mimo Salzburga in Münchna do Ulma mimo zelenih hribovij, številnih visokogorskih kmetij in sanjskega gradu, je minila kot bi mignil. V Ulmu, rojstnem mestu Alberta Einsteina, smo si ogledali znamenito gotsko katedralo z najvišjim cerkvenim zvonikom na svetu.

Sledila je vožnja do Rasstata, kjer so nas že čakali v podjetju  Mercedes Benz. Ogled njihove proizvodnje  vozila serije A  nas je resnično navdušila. Nato smo pot nadaljevali do evropske prestolnice Strasbourg, kjer smo se namestili v hotelu v bližnji okolici,  po obilni večerji pa zaslužen počitek.

2.dan,  Strasbourg - Alzacija

Dan se je začel z raznovrstnim zajtrkom (super kifeljčki) v hotelu in nadaljeval z ogledom prekrasnega Strasbourga, mesta, kjer imajo sedež pomembne ustanove evropske unije: evropska palača s Svetom Evrope in evropskim parlamentom ter palačo človekovih pravic. Peš smo se podali v njegovo središče, kjer nam je pogled obstal na znameniti katedrali, ostankih mestnega obzidja, pravljičnih raznobarvnih z lesom okrašenih strnjenih mestnih hišah, kanalih reke, ki je bila prva prometnica, okoli katere se je že pred stoletji rodilo mesto cest - Strasbourg. Idilična vožnja z ladjico po reki Ill … 

Popoldan smo se odpravile v francosko pokrajino Alzacijo oz. na alzaško vinsko cesto, ki poteka ob reki Ren do Obernai, mesteca ob vznožju svete gore Mont Ste Odile, obkrožene z vinogradi. Sprehodili smo se po ozkih ulicah, obdanih s slikovitimi alzaškimi hišami, ki smo ga zaključili s pokušino dobre kapljice v vinski kleti.

Nato je sledil povratek v hotel in pika na i tega dneva - večerja s prijetno, preprosto, dobrosrčno gostjo, evropsko poslanko, dr. Romano Cizelj Jordan, ki je z nami prijetno kramljala pozno v noč.

3. dan, Strasbourg

Zajtrk v hotelu in »pokanje« iz sob nam je vzelo toliko časa, da smo se komaj še uspele zadnjič malo sprehoditi po mestu Strasbourg. Ob 11.30 uri smo imele že dogovorjeni sestanek v Evropskem parlamentu. Najprej smo v živo spremljali govor našega predsednika države dr. Danila Türka s parlamentarne tribune. Bilo je prijetno sedeti na tribuni, opazovati naše evropske poslance gospda Lojzeta Peterleta, gospoda Jelka Kacina, gospoda Boruta Pahorja, gospo Romano Cizelj Jordan in ostale ter poslušati govor našega predsednika o problemih pri vključevanju novih držav v Evropsko unijo.

Sledila je predstavitev Evropskega parlamenta in skupinsko fotografiranje. Popoldan je sledil še obisk pivovarne Kronenbourg z degustacijo njihovih različnih piv in slovo od Strasbourga.  

Na poti domov še sprehod po mondenem nemškem zdravilišču Baden Baden in nekaj zaslužka v igralnici. Nočna vožnja preko Nemčije in romantična nočna krožna vožnja po Stuttgartu. In nato proti domu z nekaj postanki za osvežitev.

Še zahvala vsem udeleženkam, ki ste  pripomogle k temu, da smo se imeli lepo, posebna zahvala pa kolegici  Darji Vrečko iz Mariborskega kluba za ves vloženi trud pri organizaciji te ekskurzije.

Bilo je nepozabno!!!

Darja Lazar

Foto Urška Lenič

Nazaj na vrh

Predavanje Postati bolj uspešen

15. april 2008

-------------------------------------------------------------

Naše klubsko dogajanje je v torek, 15. aprila, popestril gospod Marko Hren, direktor podjetja Dana d.d. Slikovito je prikazal 55-letno zgodovino podjetja in skrivnosti uspešnega vodenja v obdobju, ko nas Dana d.d. nagovarja »pijte boljšo vodo in boljši sok«. V prvem delu predavanja »vodenje podjetja v izzivih trga« je poudaril cilje, vrednote, poslanstvo in vizijo podjetja.

Vsem nam je pomembno, da v podjetju, kjer delamo in soustvarjamo usodo, vemo kam nas vodijo poti, kaj so naši cilji in poslanstvo. Pomembno je, kateri vrh osvajaš in v kakšnem času prideš na vrh, je rekel gospod Marko Hren. Še bolj pomembno pa je, da zaposleni vedo za cilj in pot, saj je doseganje začrtanih rezultatov še dodatna motivacija.

V drugem delu predavanja  »postavljanje osebnih in poslovnih ciljev« pa smo skupaj ugotovili, da smo v zasebnem življenju  vsi »managerji«, saj usmerjamo svoje življenje, poti in si postavljamo cilje. Zanimiva je formula za zastavljanje CILJ-a:
»Zapišimo kaj želimo - CILJ, postavimo si ČAS-ovni okvir, KAJ potrebujemo za dosego cilja in naredimo NAČRT. Takoj in VSAK DAN naredimo nekaj za dosego našega najpomembnejšega cilja.«

Polne energije nas je na koncu  gospod Hren še motiviral, da napišemo seznam 10-tih ciljev, ki bi jih rade dosegle v 12 mesecih. Priznam, ni bilo lahko, ampak cilji so zapisani in vsak dan mislim na njih…načrt za dosego pa je tudi narejen.

Vsem čimveč ciljev in poguma - kot je bilo rečeno: 1. korak: ZAČNI, 2. korak: VZTRAJAJ.

Mojci hvala, da je nagovorila direktorja, da nam prenese nasvete uspešnih.

Foto Jani Pavlin

Majda Šalehar

Nazaj na vrh

Razvajanje v Termah Šmarješke Toplice

31. marec 2008

------------------------------------------------------------ 

Nazaj na vrh

Poročilo o 8. redni letni skupščini kluba

28. februar 2008

-------------------------------------------------------------

V četrtek, 28. februarja 2008, ob 18. uri smo se članice Kluba tajnic in poslovnih sekretark Trebnjega in okolice zbrale na 8. redni letni skupščini.

Foto Jani Pavlin

Skupščina je potekala v prostorih podjetja Tom, d. d., v Slovenski vasi 5. Na skupščini so bili poleg članic, prisotni  gostje, in sicer predsednica Zveze klubov tajnic in poslovnih sekretark  Slovenije gospa Metka Vogrinec, predsednica Kluba tajnic in poslovnih sekretark  Ljubljane in okolice gospa Nada Centrih in gospa Mojca Končan, predsednik Kluba tajnic in poslovnih sekretark  Dolenjske in Bele krajine gospod Jani Pavlin in gospa Betka Štefanič. Skupščine se je udeležila tudi  gospa Majda Šepic, mentorica, ki je za članice kluba izvedla  delavnico z naslovom Specialitete tajnic (peka peciva, priprava kave z rumenjaki,  sladkorjem, sladko smetano in viskijem ali konjakom, cvičkovega kruha, zeljnega zavitka, lešnikovih trikotnikov, klobučkov, višnjevih kock, čolničkov z dateljni, marcipanom, čokolado in pistacijo,  pomarančnih ploščic, dateljnov s sirom in orehi), s katerimi smo se po končani skupščini posladkale in poveselile.

Po pozdravnem nagovoru predsednice kluba, smo v znak spoštovanja do preminulega, bivšega Predsednika Republike Slovenije, dr. Janeza Drnovška, počastile spomin nanj z njegovimi mislimi in enominutnim molkom.

Uradni del skupščine je potekal po predvidenem dnevnem redu. Poročila in dogajanje v klubu skozi celo leto smo popestrile s predstavitvenim filmom, ki je zajel utrip delovanja kluba, in sicer:  strokovna izobraževanje,  druženja, ekskurzije, izlete, pohode, redna mesečna  srečanja,  novoletno srečanje, obisk pri kolegicah iz Kluba tajnic in poslovnih sekretark Gorenjske, pri kolegicah iz Kluba tajnic in poslovnih sekretark  Krasa in  Notranjske, udeležbo na kolesarskem maratonu, utrip iz medklubskega srečanja, ki smo ga organizirale pri naši članici gospe Jerneji Kovaljev, posnetke iz podelitve posebnega znaka za preizkušeno tajnico, ki sta ga prejeli dve naši članici,  udeležbo na konferenci tajnic in poslovnih sekretarjev v Portorožu, udeležile smo se jesenskega posveta Kaj mora vedeti dobra tajnica, sodelovale smo na posvetu 4. Šolska tajnica …

Naša dejavnost in aktivnosti, ki jih izvajamo so v sliki in besedi prikazane na spletni strani našega kluba, ki je že utečena stalnica obveščanja.

Dejavnost kluba in dogodkov, ki jih izpeljemo, objavljamo v Glasilu občanov, Grajskih novicah in Poslovni asistenci.

Posegamo po novih znanjih – dve naši kolegici sta v preteklem letu pridobili višjo stopnjo strokovne izobrazbe in naziv poslovna sekretarka. V načrtu imamo spletno učenje računalništva, učenje tujih jezikov, predstavitev primerov dobre prakse iz gospodarskih družb, iz katerih prihajamo, v obliki predavanj, nadaljevanje delavnic s področja kulinarike, udeležbo na strokovnih izobraževanjih izven kluba, načrtujemo organizacijo medklubskega srečanja s kolegicami Krasa in Notranjske ter klubom Severne Primorske, vsako leto izpeljemo donacijo v obliki humanitarne pomoči društvu Sožitje …

Vizija našega kluba je z razumom in srcem, novim znanjem ter poslovno odličnostjo zrcaliti uspeh v svojem delovnem okolju, za kar si bomo vse članice nenehno prizadevale in spodbujale med seboj.  

Cvetka Peterlin

Pustna seja upravnega odbora

5. februar 2008

-------------------------------------------------------------

Na pustni torek, ko si lahko  privoščimo  največ  domišlije, smo se sestale članice  upravnega odbora kluba in skovale načrt za  8. skupščino, ki bo 28. februarja 2008.

Skupščina bo  imela v sebi nekaj magičnega, saj nas je obiskala  čarovnica in "coprala... coprala", da bo šlo vse po maslu, da nas sreča večkrat obišče, da nas  bo še naprej  družilo prijateljstvo.
 
Majda Šalehar

Dogodki v letu 2007