| Plitvička jezera so najlepša naravna znamenitost na Hrvaškem. Leta 1979 je UNESCO uvrstil Plitvice v seznam svetovne spomeniške naravne dediščine. Jezera so nastala na območju, kjer ravninska Hrvaška prehaja v kraško planinsko območje. Narodni park Plitvička jezera, s skupno površino 266 km2, sestavlja 16 terasasto razporejenih jezer, ki so medsebojno povezana s slapovi in kaskadami. Prvo jezero je na nadmorski višini 636 metrov, zadnje pa se nahaja 8 km južneje, in sicer na 133 metrih nadmorske višine. Naravni fenomen Plitvic je prozorna jezerska voda, saj lahko vidimo v globino preko 8 metrov. Skupna površina vseh jezer znaša približno 2 km2, največja in najbolj znana pa sta jezero Kozjak (46 m globine) ter Proščansko jezero (37 m globine). Jezera so medsebojno povezana s številčnimi slapovi.
In če si to svetovno naravno znamenitost ogledate v družbi odličnih in srčnih ljudi, je užitek popoln. No, ta užitek se je zgodil v soboto, 5. julija, ko se nas je zbralo šest članic kluba in pod varno taktirko ene izmed njih, Mateje Travižan (BorisTour), odrinilo proti Hrvaški. Že jutro je obetalo prekrasen, doživetij poln dan... Med vožnjo smo se kratkočasile s klepetom, petjem, v dobro voljo nas je spravljal tudi prešeren smeh predsednice Vesne; pravzaprav se nismo menile kaj prida za okolico, povsem smo (se) zaupale šoferki Mateji in kar naenkrat prispele v Plitvice. Naš smeh in dobra volja sta odzvanjala že na parkirišču, ko smo se, "utaborjene" poleg kombija, predale domačim dobrotam iz nahrbtnika. Nahrbtniki so se izkazali kot pravcate "Sport Billy torbice", saj niso manjkale niti olive, niti sveži listi solate kot dopolnilo sendvičem, niti šarkelj z gozdnimi jagodami…Seveda smo imele s seboj tudi kapljico žganega (za vsak slučaj) in kapljico rujnega (za zdravje). Okrepčane smo bile povsem pripravljene na ogled. Polne elana in veselja ob brezskrbnem druženju smo seveda izbrale najdaljšo, štiriurno pot. Doživetja urejenih sprehajalnih poti, ki se vijejo ob obalah jezer, ali pa so speljane po lesenih mostičkih tik nad gladino jezer in ob katerih so lično postavljene klopi za počitek, so pomikala čas hitreje, kot bi si morda želele. Postanek na prijetno obrabljeni leseni klopci, rahel vzdihljaj napora ob premagovanju skalnih stopničk, pogled v prečudovito modrino jezer, v katerih se zrcali odsev, nihaj lesenega mostu pod nogami, kapljice škropečih slapov, trenutek pohajkovanja, ujet v fotografski objektiv, vse to so drobci, ki so sestavljali dan. Postanek na jasi, vrček "karlovačkega", sveže domače pecivo. In prijazni obrazi dragih klubskih kolegic, Albine, Mateje, Metke, Slavice, Vesne. Že omenjeni užitek iz uvoda, ob poznovečernem slovesu sklenjen s toplimi, iskrenimi objemi. Veselim se novih Plitvic, Rožnega Dola, novih srečanj z vami. Besedilo: Betka Štefanič Foto: Vesna Medle |