V četrtek 21. 6. 2007 smo se v poznih večernih urah odpravili na veliko strokovno ekskurzijo Zveze klubov tajnic "Najlepše vodne ture tajnic".

Preko Avstrije in Bavarske smo zgodaj dopoldne pripotovali do Baden-Badna, kjer smo si ogledali znano letoviško mesto. Pokukali smo tudi v preddverje slavnega casinoja in se sprehodili po starem delu mesta.
Pot smo nadaljevali proti naši prvi destinaciji, Strasbourgu. Ni čudno, da mu pravijo Benetke v malem! Izlet z ladjico je bil odlična priložnost, da smo se seznanili z najpomembnejšimi mestnimi in kulturnimi spomeniki. Občudovali smo tudi gotsko katedralo in se čudili moderni arhitekturi evropskega centra.
Ko smo končno imeli malo prostega časa za eventualne nakupe spominkov in kartic nas je dež pregnal v toplo zavetje bara. Tukaj smo se pa srečali s pravimi evropskimi cenami pijač!

V soboto smo nadaljevali vožnjo proti Mainzu. V Rudesheimu smo se namestili v čudovitem hotelu in kar požirali z očmi brezmejne vinograde in številne vinotoče. Z vzpenjačo smo se povzpeli na hrib, kjer stoji spomenik imenovan Germania. Veličasten pogled, ki se je razprostiral pod nami nam je jemal dih. Ob vseh teh vinogradih se nam je porajalo nešteto komentarjev na temo« Kje pa so zidanice?« In ko je bilo najlepše nas je kot ničkolikokrat pregnal dež v varno zavetje vinotočev.
Izbrali smo ravno pravšnji dan za večerni obisk Mainza. Praznovali so junijsko kresno noč. Nešteto štantov, vrtiljakov, različne glasbe, hrane in pijače. Noro!
Kljub temu, da smo se pozno vrnili v Rudesheim smo si nekateri še privoščili obisk vinotočev in poskusili znamenito kavo, značilno za ta kraj.

Po kratki noči smo se v nedeljo zjutraj vkrcali na ladjo proti Koblenzu. Med plovbo smo si ogledovali srednjeveške trdnjave, cerkve in gradove. Da pa nismo bili predolgo brez hrane smo si privoščili tudi kavo in kosilo.
Po prihodu v Koblenz smo si mesto ogledovali kar z vlakcem, saj smo bili kljub dolgi vožnji z ladjo kar utrujeni za kakšno pohajkovanje po mestnih značilnostih.
V prijetnem ambientu podeželskega hotela smo preživeli zadnjo noč našega izleta.

V ponedeljek smo se zbudili v državni praznik. Zapeli smo himno in izobesili zastavo (Le kaj bi brez naših šoferjev?).
Pot smo pospešeno nadaljevali proti domu. Dež in grmenje nista zmotila naše dobre volje. Nekje na pol poti smo pojedli še zadnje dobrote iz naših res obilnih zalog, jih zalili s šampanjcem in nazdravili lepim trenutkom.