Pravljice nam pripovedujejo o skrivnostnih globinah voda kjer v družbi številnih pisanih rib in morda že kakšne zale deklice, živi povodni mož. V domišljiji si vsak izriše njegovo podobo in si zamisli kako živi. Verjetno pa si ga prav vsi predstavljamo v čisti vodi, saj mu privoščimo, da bi svoje pravljično življenje živel čim lepše.

 

Vzemimo torej povodnega moža kot zelo zahtevno bitje, ki za svoje okolje izbira samo ne onesnaženo vodo. V realnem svetu takim bitjem, ki nam s svojo prisotnostjo (ali odsotnostjo) kažejo na kakovost okolja v katerem živijo, pravimo indikatorski organizmi. Povodni mož je bil naš indikatorski organizem, ekipa 17 dijakov z mentoricama pa smo raziskovali ali so razmere v Ljubljanici takšne, da mu omogočajo preživetje.

 

V ta namen smo se podali na obrežje Ljubljanice v Fužinah. Izvedli smo fizikalne meritve – izmerili globino vode, hitrost pretoka, temperaturo zraka in vode, osvetljenost na gladini in na dnu. Od kemijskih analiz smo izmerili pH in količino kisika, za nadaljnje analize v laboratoriju pa smo vzeli vzorce. Za biološko analizo kakovosti vode smo lovili v vodi živeče drobne organizme – nevretenčarje s posebno mrežico. Tudi pod kamni skriti niso ušli naši radovednosti. Ulovljene organizme smo identificirali in ocenili njihovo številčnost. Našli smo malo indikatorskih organizmov za čisto vodo in malo za zelo onesnaženo. Večino »ulova« so predstavljali organizmi značilni za zmerno onesnaženo vodo. To je botrovalo biološki oceni kakovosti Ljubljanice – prisodili smo ji oceno 3, pri čemer je 1 najboljša, 5 pa najslabša ocena.

 

V laboratoriju smo se z vso resnostjo lotili analiz vzorcev, ki smo jih prinesli s terena. Naš cilj je bil izpopolniti veščine laboratorijskega dela in določiti količine amonijaka, nitrata, nitrita, fosfata, klorida in kisika. Pri večini kemijskih parametrov smo določili vrednosti, ki se gibljejo okoli, po zakonodaji, najvišje dovoljenih vrednosti. Zato smo Ljubljanici prisodili kemijsko oceno kakovosti 4.

 

 

Ljubljančani smo odgovorni za to, kako čista oz. onesnažena Ljubljanica odteče v Savo. Kako skrbimo za čiščenje odplak so nam pokazali na Centralni čistilni napravi Ljubljana v Zalogu. Popeljali so nas po objektu in nam razložili princip delovanja naprave. Tudi če bomo sčasoma pozabili podatke, ki smo jih tam izvedeli, nam bo vsem ostal v spominu »zanimiv« vonj in napis na čistilnih bazenih : Voda ni pitna!

 

Zadnji dan projektnega tedna so raziskovalne skupine poročale o rezultatih dela, komentirale rezultate in izdelale plakate na katerih so predstavile svoje delo.

 

Kaj pa povodni mož? Hajdi, Lidija in Maša so napisale sodobno različico pravljice, v kateri se je povodni mož že zdavnaj odselil iz Ljubljanice v Bohinjsko jezero. Samo včasih gresta z Urško na izlet v Ljubljanico in se pod Tromostovjem z nostalgijo spominjata starih, dobrih časov, ko sta plesala še v čisti vodi.

 

zadovoljni mentorici,

Milka Vrhovnik in Alenka Bašelj