Zgodovina razvoja udarjalnih borilnih športov v Evropi in svetu:Prve
poznane oblike borjenja, ki jih lahko potrdimo s pisanimi ali ostalimi
viri se pojavljajo pred našim štetjem. Prazgodovinske slikarije, ki
datiraju še iz kamene dobe, na katerih sta primitivno i grobo
upodobljena dva človeka, ki se borita s pestmi. V bronasti dobi (3000
do 2000 godina p.n.š.) obstaja upodobitev, ki prikazuje dva borca v
borbenom gardu i stavu. V Sloveniji je tak primer Vaška situla - Vače
pri Litiji. Podobne slikarije so odkrite kot jamske slikarije, na
posodah, skulpturah, reliefih ipd. v Egiptu, Grčiji, Eritreji, Rimu in
Indiji. Pestenje je v Evropu prispelo iz Egipta najprej na Kreto, zatem
na Peleponez v Mikene, ki je bila tedaj močan kulturni center. Glede na
najdene slikarije na vazah v Mikenah so se borci borili proti živalim,
kasneje pa tudi medseboj torej z rokami in nogami, brez milosti. V
Šparti in Atenah je bilo učenje borbe s pestmi obvezni del v
naborniških in vojaških šolah, v Atenah pa so v boljših gimnazijah
imeli posebne prostore za trening ki so se imenovali korikeon in v
katerih so mladci gojili pestenje popolnoma goli. Tudi tekmovalci na
Olimpijskih igrah so v tem obdobju (5.st p.n.š.) tekmovali goli, kar je
rezultiralo v kultu golega ljudskega telesa v stari Grčijij in imelo
velik vpliv na vseh področjih umetnosti, predvsem likovni. V teh
gimnazijskih dvoranah - korikeonih je potekal trening na rekvizitih -
udarjali so v posebne boksarske vreče (corykus), ki se smatrajo
predhodnicam današnjim boksarskim vrečam za udaranje, brez katerih je
trening boksa in brcoboksa skorajda nemogoč. Ko govorimo o Grčiji, je
potrebno posebej omeniti veščino imenovano
Pankration
(pan=vse, kration=moč), torej borba s polno močjo, brez kakršnekoli
zaščitne opreme, z uporabo rok, nog i prijemanja (rokoborbe). Ta
veščina je bila zelo surova, saj so poznani mnogi smrtni izidi med
tovrstnimi borbami. Vendar je tako borjenje prinašalo veliko čast in je
bilo zato zelo cenjeno. Iz Grčije se je umetnost borjenja selila v Rim,
kjer so gladijatorji v surovih borbah do smrti zabavali rimske
bogataše, katere ni posebno zanimal šport, pač pa večinoma uživanje v
spektaklu krvi. Slogan: "kruha in iger" je značilen za to dobo Rimskega
cesarstva, saj so poleg bogatih Rimljanov, te borbe spremljali tudi
nižji sloji Rimljanov. Smatra se, da je ring Rimska iznajdba, ker so
Rimljani prvi določili posebne trge in poljane namenjene krvavim borbam
gladijatorjev. Ta podatak je smatran kot odločilen za postavitev ringa
kot posebnega mesta za borbo. Prav tako se predpostavlja, da so
Rimljani kasneje, med osvajalnimi pohodimi, širili veščino pestenja po
celi Evropi. Boks:
| 1 |
2500 p.n.š - 1700 p.n.š. Kreta - Na dobro ohranjeni zidni
slikariji zasledimo dva mlada boksarja. Posebnost, ki jo zasledimo pa je
povita zadnja (močnejša) udarjalna roka. To pomeni da je prva roka brez
povoja, saj nima take udarne moči in bolj služi za prijemanje in motenje
nasprotnika. Gre za zanimivo definicijo športnega boja in reguliranje le
tega s potrebno zaščitno opremo. Takega načina športnega borjenja dandanes
ne poznamo, bi bilo pa zelo zanimivo omenjeno zadevo preizkusiti in
ugotoviti njeno uporabnost |
| 2 |
obdobje antične Grčije - Na posodi vidimo dva boksarja v
borbi in enga v pripravi na borbo ter sodnika, Zanimivost, ki jo opazimo na
rokah boksarjev niso rokavice, ki bi ublažile udarec temveč trše "HIMANTES"
poveze, ki nasprotniku prizadenejo večje poškodbe. Te poveze segajo krepko
čez zapestja borcev. Na sliki vidimo, kako odločilna je bila muskulatura že
v tistem obdobju za uspešno borjenje z rokami, kljub temu, da so posebne
poveze "himantes" predstavljale večjo nevarnost in dodajale udarcu večjo
prebojno moč. Zato je bil že najmanjši udarec usoden. Znanje umikanja
udarcev ali "eskiviranje" je bilo gotovo nepogrešljiv element za reševanje
glave - le tega pa se še danes odločno premalo uči v aziatskih sistemih
borjenja. |
| 3 |
obdobje antične Grčije - Boksar iz brona po borbi. Na naslednjih slikah si
lahko ogledamo detajle, ki jih je umetnik poudaril in prikazal vso
neusmiljenost takratne borbe. |
| 4 |
obdobje antične Grčije - Natančno prikazane poškodbe glave boksarja po borbi
s "HIMANTES" povezami. Antični boksarji bi se smehljali izrazu "cauliflower
ears" - ali cvetačna ušesa, kakor so profesionalni boksarji angleškega boksa
poimenovali (zaradi hematoma pri borjenju) svoja poškodovana ušesa. Na kipu
vidimo prebite posamezne dele ušesa, poškodovan in zatekel nos, podpluta
očesa in prebite arkade. Zanimiv bi bil prikaz zobovja takratnega boksarja,
kar pa se na tem kipu ne vidi. Lahko pa sklepamo, da so se na nek način
vseeno poskušali zavarovati v tistem času pred izgubo zob (s ščitnikom), saj
zobozdravstvo ni bilo tako razvito kot je danes. |
| 5 |
obdobje antične Grčije - "Himantes" prikazane bolj precizno. Na predelu
členkov povoja vidimo kovinski nastavek, ki ščiti členke pri udarjanju, po
drugi strani pa povečuje prebojnost vsakega udarca. Dandanes govorimo o
brutalnosti burmanskega boksa, malokdo pa ve, da se je dosti pred razvojem
le tega na antičnih tleh odvijal dosti bolj zahteven boksarski olimpijski
šport. |
| 6 |
obdobje antične Grčije - "Himantes" boksarja, ki se pripravlja na borbo. |
| 7 |
obdobje antične Grčije - Kip prikazuje boksarja zmagovalca turnirja.
Zanimivo ščitenje glave in morebitno blokiranje boksarja, kar kaže na
razvito tehniko golorokega borjenja. |
| 8 |
obdobje antične Grčije - Prikazan je poraženec turnirja, vendar v izmiku
nazaj z značilnim ščitenjem telesa pred udarcem in s hkratno pripravo zadnje
roke za kontraudarec. Tehnika je seveda še danes poznana in uporabljana v
profesionalnem boksu. Tako odkrita glava priča o verjetno zelo dobrem
poznavanju tehnike "eskivaž" pred udarci proti glavi. |
| 9 |
100 - 200 n.š. - Spet je upodobljen boksar vendar s "caestus" povoji, ki so
segali nad področje komolcev , skoraj do pazduhe. Verjetno je bil namen
ublažiti boleče ročno ščitenje boksarja pred udarci v telo ali glavo. |
| 10 |
100 - 200 n.š. - Mozaik z boksarjem s "caestus" povoji nad višino komolcev. |
| 11 |
0 - 100 n.š. - Mozaik boksarja s "caestus" povoji do višine komolcev. |
Brcoboks
PRVA "ŠPORTNA" OBLIKA BRCOBOKSA (KIKBOKSA) IZVIRA IZ ANTIČNE GRČIJE: Na olimpijskih igrah (l. 648 p.n.š) v antični Grčiji so poznali PANKRATION kot enega izmed olimpijskih športov: Pankration - polnokontaktni šport, kjer je bilo dovoljeno udarjati in brcati ter prijemati. Brcoboks: Pankration (izg. "pankracijon") (l. 702 p.n.š)
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
| 1 |
2
|
3
|
4 |
5 |
6 |
7 |
8 |
9 |
10 |
11 |
 |
 |
|
|
|
|
|
|
|
|
 |
| 12 |
13 |
14 |
15 |
16 |
17 |
18 |
19 |
20 |
21 |
22 |
|
1 |
Na lončeni
posodi se borita dva tekmovalca ob strani pa stojita sodnika. Tekmovalec na
desni se prebija naprej z vertikalnim blokom desne roke, ki lahko služi tudi
kot udarec s komolcem in ob tem uvaja udarec z levo roko (napenja za
močnejši udarec oz. išče zamah). |
|
2 |
varianta
1:Tekmovalec na levi strani z ravno nožno brco v nasprotnikovo stegno
zaustavlja nasprotnikov napad in destabilizira nasprotnikovo ravnotežje in
ga pri tem kontrolira s sprednjo roko. varianta 2: po uspešnem direktnem
udarcu s prvo rokotekmovalca z leve se nasprotnik na desni strani opoteče in
levi tekmovalec ga z ravno nožno brco v stegno prisili v padec. |
|
3 |
Na posodi vidimo trenutek tik
pred začetkom borbe. Tekmovalca stojita vsak na svoji strani v še danes
značilnem samoobrambnem gardu, kjer je zadnja roka odprta in ščiti obraz
prva pa se steguje naprej z namenom čimpreje onemogočati morebitne napade z
roko ali prijemati nasprotnika ter udarjalno borbo prevesiti v prijemalno.
Sodnik s posebno dolgo šibo s katero kaznuje nepravilne prijeme ali tehniko
stoji v sredini in napoveduje začetek borbe. |
|
4 |
Na posodi je
razvidna zgodba o zlatem runu - vidimo pa tudi nekatere elemente borbe. |
|
5 |
varianta 1: Po
vzvratni brci desnega tekmovalca sledi reakcija levega, ki nožno brco
prijema, hkrati pa z "over-arm" - udarcem preko garda zadane nasprotnika v
predel brade s strani. varianta 2: Desni tekmovalec je v frontalnem napadu
prijemanja ujet za nogo zato poskuša reševati glavo z obratom stran od
napadalca, ki pa mu zadaja še over-arm. |
|
6 |
Na tej slikariji vidimo kako
je umetnik ujel trenutek, ki je v borbi označen kot izhodišče. V tem
trenutku sta borca v dokaj enakovredni poziciji. Levi poskuša s prijemanjem
z obema rokama, desni tekmovalec pa speljuje nevarnejšo "težjo" desno roko
levega. Ker ima desni tekmovalec zadnjo roko spuščeno bo verjetno uvajal
aperkat v telo, možen pa je tudi kroše z izmikom v levo v kolikor ne bo levi
tekmovalec začel s prijemanjem desnega. |
|
7 |
Dandanes
prepovedani "Rabbit punching" ali udarec po zatilju in zadnjem delu glave
skupaj s prijemom. Zelo koristna samoobrambna tehnika a v sodobni športni
borbi prepovedana. Desni tekmovalec je ujet v stisk nadlakti in podlakti v
predelu komolca, ki ga omejuje nad glavo pa mu preti nevarni udarec navzdol.
Evidentno je, da je desni tekmovalec v izjemni nevarnosti in v res zelo
slabem položaju, kar kaže tudi pozicija šibe in pripravljenost sodnika. |
|
8 |
Desni
tekmovalec je sprožil levo ravno brco, ki pa se ni razvila do konca, saj
vidimo položaj stopala, ki nakazuje na stojno peto obrnjeno stran od smeri
napada. Levi tekmovalec je prodrl naprej s sklonjeno glavo kot edino zaščito
pred udarci v obraz saj je obe roki uporabil za prijemanje težke
nasprotnikove noge. Ta prvina je za poznavalce izjemno težka saj se mora
levi tekmovalec izmakniti v notranjost napadalne cone levega tekmovalca in
se s prijemanjem zopet umikati navzven. Gre za zelo kompleksno specialko, ki
je v praksi težje izvedljiva in jo je budno oko umetnika vseeno ujelo. Ob
strani - sodnik. Možni razpleti: Levi je že poskušal po prijemnju noge in
umikanju ven (svojo desno) s prvo nogo čistiti naprotnikovo stojno. V
kolikor tega še ni izvedel se lahko pripravi na čiščenje z zadnjo desno
nogo. Sledi lahko obračanje ulovljene noge navzdol s kolenom in s tem
siljenje nasprotnika v borbo na tleh. Možen pa je tudi umik levega nazaj,
poteg noge in s tem destabilizacija stojne noge desnega in s tem povezan
padec. |
|
9 |
Spet izjemen trenutek - Gre za
trenutek, ko je nasprotnik z leve (spodnji) nepravilno padel (saj je bil
prestrežen - taki so ponavadi padci po brci (nasprotnik rušil stojno nogo
brcajočega) in ima spodvito desno nogo. Iz te pozicije se prav v tej sekundi
poskuša rešiti , vendar mu napadalec z vrha to preprečuje s potiskanjem
svoje leve noge v njegovo levo, |
|
10 |
Prepovedana
tehnika - potiskanja prstov proti očem. |
|
11 |
Klasični vzvod, kakršnega poznamo
še danes na roko s kontrolo glave (obračanje iz smeri pogleda) z drugo roko.
Napadalec kontrolira ramo nasprotnika s težo svojega telesa (bokom) in si s
tem tudi pomaga k lažji in bolj učinkoviti tehniki. |
|
12 |
Herakles - prvi Pankrationist. Tako
kot okoli novodobnih mojstrov borilnih veščin so se tudi o starih mojstrih
širili take in drugačne zgodbe polne simbolike. |
|
13 |
Prva stvar, ki nam pade v oči sta
različni drži rok nasprotnikov. Levi ima odprte dlani, medtem ko ima desni
stisnjene pesti. Levi zato zajema zamah za morebitno klofuto in kasnejši
hkratni prijem (kombinirane stare tehnike - dandanes pozabljene), medtem ko
ima desni roke bližje k sebi saj udarjanje s pestmi ne zahteva tako
radikalnega zamaha. Desni je napet v diagonalni poziciji, kar pomeni da je
njegovo telo zažeto in pripravljeno na udarec z zadnjo spuščeno roko s
katero "blefira" nepripravljenost. V resnici se desni borec pripravlja za
močan aperkat - udarec navzgor v telo ali glavo. Sodnika sta zaskrbljena -
šiba levega je že visoko v zraku in čaka na morebitni opomin zaradi napačne
tehnike ali kakršnekoli prekinitve. Gre za ujeti trenutek - tik pred
kontranapadom desnega. |
|
14 |
Dandanes bi težje prikazali lepšo
tehniko vzvoda, kot jo je prikazal kipar v našem primeru. Kot vidimo za
uspešen vzvod ni potrebna sila z roko saj vidimo skoraj graciozen napadalčev
prijem zapestja nasprotnika. Vendar pa je poudarjeno delo bokov in izraba
teže napadalca, ki pritiska na rame napadenega in mu s tem onemogoča izmik,
na drugi strani pa ga kontrolira z vzvodom. V ozadju vidimo kako nart
napadalca kontrolira nasprotnikovo nogo, napadalec pa ima verjetno v načrtu
prijemanje napadenega za vrat in s tem vzpostavitev nove kontrole. Spet gre
za tehnike ki se tudi danes še kako s pridom uporabljajo v samoobrambi in na
tekmovališčih. |
|
15 |
Frontalni prijem "od zadaj" okoli
nasprotnikovega prsnega koša. Verjetno bo sledil rokoborski met vznak. V
kolikor hoče napadeni preprečiti met se bo moral s težo telesa spustiti v
sedeči položaj, v katerm pa tvega končni prijem okoli vratu, saj so roke le
temu pri spuščanju grozeče blizu. |
|
16 |
Slabše vidno dogajanje, dejstvo pa
je da sta oba borca v diagonalnih položajih. Desni je klecnil pod frontalno
diagonalno brco (še dandanes tako težko razumljiva vsem učiteljem aziatskih
borilnih veščin in športov) levega in z desno vodilno roko kontrolo
nasprotnikove rame (saj je le ta v napenjanju za udarec). Kaj je v tej sliki
posebnega? Bolj natančen opazovalec bo ugotovil da je napadalec na levi
strani levičar saj izvaja zelo netipično diagonalno brco na levi nogi.
Diagonalno brco spoznamo po stojni peti, ki se ni obrnila v smer gibanja.
Desničarjem je ta brca močno presenečenje, kar je opazil tudi naš desničar
na desni strani. Torej nauk slike je - levičarji v borilnih športih so zelo
težki nasprotniki saj jih je malo in njihove akcije so obrnjene glede na
naše naučene reakcije s treningov z desničarjem in zato tudi težje
prepoznavne na tekmovanjih. |
|
17 |
Strasti so šle predaleč.
Nedovoljena tehnika z obeh strani. Sodnik reagira in opominja na neustrezno
in nedovoljeno tehniko oba borca. |
|
18 |
Desni zaklepa za vrat levega. Levi
poskuša s poseganjem za zaklep odkleniti pozicijo in se rešiti. |
|
19 |
Diagonalni poziciji borcev. Desni
se pripravlja za udarec z zadnjo diagonalno desno roko, levi pa je zgrabil
vodilno desno roko desnega in ga poskuša prijeti za vodilno nogo. S tem se
bo z glavo približal bokom nasprotnika in se rešil pred pretečim udarcem,
hkrati pa bo za seboj z levo roko potegnil navzdol nasprotnikovo desnico in
poskušal vzigniti nasprotnika s tal izrabiti njegovo gibanje naprej in
izpeljati met. |
|
20 |
Angleži imenujejo te vrste brco
PISTON KICK, francozi pa Chasse ali po slovensko ravna stop brca v nogo. Ta
brca je kot vidimo zelo uporabna še iz starih način bojevanja, ko je bila
tehnika usodnega pomena. Od nje je zaviselo življenje ali pa smrt. Ta brca
se je ohranila do dandanes v SAVATE športu in je temeljna brca za
zaustavljanje nasprotnika. Ne zasledimo pa je več v nobenem drugem borilnem
sistemu, ker je zaradi svoje rušilne moči pač prepovedana. |
|
21 |
Izmik desnega z glavo v desno in hkratna kontrola s prijemom
napadalčeve desne roke ter sočasno kontriranje z brco s kolenom v predel
nasprotnikovih genitalij. |
|
22 |
Vaška situla - prikazuje borbo dveh
oficirjev z ročkami na Slovenskih tleh. Gre za zgodnje upodobitve borilstva
- 5. st. p.n.š. |
|
|