Razvoj udarjalnega borilstva na Dalnjem vzhodu. Po prihodu Aleksandra Velikega (Makedonija - na področju današnje Grčije) v Indijo se začne doba širjenja borilnih veščin po celotnem področju Azije. Predpostavlja se, da so generali in vojska Aleksandra Velikega pestenje oziroma veščino Pankrationa prinesli s seboj v Indijo pod vplivom katerih se kasneje razvijejo ostale oblike borjenja s pestmi in nogami. V Indiji tako obstajajo borilne veščine kjer borci udarjajo z rokami i nogami (najbolj znana se imenuje Silambam). S širjenjem Budizma iz Indije v ostale azijske dežele, so vzhodnjaške borilne veščine privzele temeljne karakteristike budizma, mnogi teoretiki pa smatrajo da je dežela nastanka karateja, kung-fu-ja ipd. prav Indija. Na Tajskem (Thai narod izvira po Wikipedii od 13. st dalje) in Burmi se je razvila veščina borjenja z rokami in nogami - poglejmo si prikaz v obliki filma (vas ne spominjajo preveze rok na 1100 let starejše caestus-e s slike 11 - zametki borilstva). Iz Kitajske kjer s prihodom indijskega bustičnega meniha Bodhidarme nastanejo prve šole kung fu (shaolin ustanovi Bodhidarma) wu-shu in drugi stili se borilstvo širi na Japonsko na otočje Okinawo in v Korejo (taekwondo).
ALEXANDER VELIKI : VELIKI KRIVEC ZA NASTANEK UDARJALNIH BORILNIH SISTEMOV V AZIJI (glej povezavo)
Sometime later in the history of the Kalarippayatt, the
famous Bhodidharma from Madras who was said to be the master of the art of
Kalarippayatt (INDIJSKA BORILNA VEŠČINA - nastala verjetno pod vplivom
Pankrationa za časa osvajanja Indije Alexandra Velikega) traveled to Kerela. It
is said that he had learnt the Northern as well as the Southern forms of Kalari.
From there he went on to Indonesia, Malaysia then to southern China, and then to
Soong Shan mountains to the Shaolin Temple, and it was there that he taught the
martial art. He later became known as Da Mo, this was some 1500 hundred years
ago. http://www.kalarippayatt.co.uk/
Netipično za tedanjo še svežo in predvsem miroljubno budistično Indijsko
tradicijo, bi bilo razvitje udarjalnega sistema sistema kot samonikle zvrsti
borjenja in kasnejše širjenje (nasilne pretepaške veščine) proti Kitajski s
poudarkom budistične miselnosti. Takemu kompromisu dvoličnosti, ki je
predstavljen kot izvorno zgodovinsko dejstvo nastanka aziatskih oblik borilnih
veščin, lahko rečemo spiritualno pretepanje. Ti dve besedi navadno ne gresta
najbolje skupaj, logične izsledke in zaključke pa vseeno prepustimo bralcem. Po vsem tem pa se začnejo navajati viri o pojavu karateja in ostalih veščin na Japonskem: HTML clipboard
|













