MOJE POČITNICE, DOPUSTI, IZLETI

TIROLSKA v treh dneh

 
 
 
 
Avstrija je turistično korak pred nami. Zato mi je zelo prijetno potovati po njej. Ceste so dobro označene, garmina ne potrebuješ, če le znaš brati cestne označbe. Rezervacija hotelov preko interneta je dobro organizirana in nisem imela slabih izkušenj. Do sedaj so se izkazali kot pošteni in tudi nudijo res to, kar napišejo. Pred izletom smo si naredili fahrplan v varianti a, b in c, pač glede na čas in vreme. Opremljeni s podatki smo se opravili na pot. In res ni bilo potrebno ničesar spremenit.
 
 
 
10. avgust 2008; 1. dan
 

Od doma smo odšli ob 7:20, čez Koren seveda, in se peljali po avstrijski avtocesti in nato po dravski dolini  (po spodnji cesti) mimo Lienza. Tam se nahaja Hohe Tauern nacionalni park, ki je največji v Evropi, v njem pa je več kot 300 vrhov prek 3000 m, Njegova površina zavzema: Salzburško 804 km², Tirolsko 610 km² in Koroškoa 372 km². Nekaj pred deseto smo se zapeljali skozi predor FELBERTAUERN (cestnina 10 €). Dolžina tunela je dobrih 5,2 km. Kratek postanek »za noge pretegnt« in sendvič.

 
 
Prvi cilj izleta je bil ogled Krimmlskih slapov.  SLAPOVI KRIMML http://www.wasserfaelle-krimml.at/
 

Trije slapovi na treh nivojih, skupno  je to 380 m višinske razlike (1090/1470 m) in so 5 največji na svetu in največji v Evropi. Pot mimo slapov je dolga 4 km. Večina obiskovalcev si ogleda vsaj spodnji slap, visok 140 m in je res vreden ogleda. Mi smo odšli do drugega, kjer se na njegovi levi strani nahaja restavracija, nad njim pa »plaža« s pogledom na zgornji slap. Za pot smo potrebovali dobro uro. Družinska karta 4,5 €; in kakor povsod v Avstriji smo čakali, da smo lahko kupili vstopnico. Mislim, kolko folka….

 
  vrste za nakup vstopnice, tako značilno za avstrijski turizem
    prvi, spodnji slap
    pogled na vas iz razgledne točke nad 1 slapom
    drugi slap, blizu se nahaja tudi lepa koča z restavracijo in razgledno točko
    tretji slap, do katerega nismo šli, se pa lepo vidi iz "plaže"
 

Ura je bila že eno, ko smo prispeli čez prelaz GERLOS na višini 1509 m/m (http://www.gerlosstrasse.at/, cestnina 7 €) in smo se vijugasto spustili v dolino Zillertal - ZELL im Zillertal  (580 m/m) smo si ogledali samo od daleč (skozi šipo avtomobila). Je bilo še kar nekaj poti do cilja. http://www.zell.at/en/zell/sommer/start_sommer.html?PHPSESSID=f6101465e44abcbf7bd1eb53c81bcdc0

 

  razgled na prelazu Gerlos
 
  tipična tirolska pokrajina na poti v dolino Zillertal
 
      in dolina gledana skozi avtomobil... 
 
   
 
 
 
Časa smo imeli ravno prav, zato smo odšli najprej na grad TRATZBERG (kjer zapirajo že ob štirih popoldne) blizu kraja STANS http://www.schloss-tratzberg.at/. Vzdiguje se na strmem pobočju nad dolino Inn. Zgradili so ga okoli leta 1500, čez približno pol stoletja pa so ga povečali in bogato okrasili v renesančnem slogu. Služil je kot lovski dvorec cesarju Maksimilijanu in družini Fugger iz Augsburga. Grad je bil 150 let v privatni lasti Enzebergov, zato je še danes do popolnosti ohranjen in tudi opremljen.

Možen je samo voden ogled grajskega dvorišča z arkadami, orožarne in grajskih soban z lepo ohranjenim pohištvom. Jaz sem se precej dolgočasila, ker me gradovi res ne zanimajo, vodenje je potekalo počasi, s slušalkami na ušesih in prevodom v angleščino. Če bi v naprej vedela, da se ne morem prosto sprehajat po gradu, bi kar v bifeju počakala.

Od parkirišča do gradu je približno 15 min hoje, za penzioniste in podobne vozi tudi »vlakec« za 1 €/os. Smo plačali in se odpeljali. Ob povratku pa smo bili po bližnjici hitrejši od njega…
Vstopnina 9 €, otr. 4,5 €; Odprto od 10:00 do 16:00.
Lačni in žejni smo si privoščili kosilo v grajski gostilni, kajti cene so bile podobne našim.
 
       
 
 

Nedaleč stran se nahaja je največje Tirolsko jezero ACHENSEE. Pravo gorsko jezero, 9 km dolgo in 1 km široko na obeh straneh obdano s hribi.

Za dopustnike, ki imajo preveč časa vozi parna železnica iz kraja Jenbach mimo Mauracha do Seespitza. Vožnja traja kar 45 min v eno smer; povratna vozovnica je 28 €  (otroci polovico). Drago in preveč dolgočasno! Izlet se lahko nadaljuje z ladjo, ki vozi iz Seespitza na jugu jezera mimo Pertisaua do konca jezera v Scholastiki na severu jezera – 55 min v eno smer = 13 € povratna karta. To nam je bilo bolj zanimivo. V Seespitzu nam je ladja ušla, pa smo bili z avtom hitrejši in v Pertisau  smo za las smo ujeli zadnjo vožnjo in uživali v mirni vožnji. Vreme se je že spreminjalo in žal mi je bilo, da nismo imeli nič toplega za oblečt.

http://www.tirol-schiffahrt.at/start.php?t=0&m=8

 
 
 
     
 
 

In končno… našli smo hotel v lepem Pertisau, kjer sem preko interneta rezervirala nočitev. Lep, pravi avstrijski družinski hotel, luštna soba in prijazno osebje. Običajno rezerviram samo NZ, tu je bil možen le polpenzion. Večerja pa … a'la card. Izbirali smo med več predjedmi, 5-glavnimi jedmi in bilo je res okusno in ravno prav velike porcije. Bili smo utrujeni in smo šli kar hitro spat.

 
  prav zares - na golf igrišču.....
 
 
  

11. avgust 2008; 2 dan

 

 Zbudili smo se v nesončno jutro. Po zajtrku smo se odločali med več varijantami za nadaljevanje poti in glede na vreme smo se odločili, da se vseeno odpravimo na Zugspitze, 2962 visoko.  Pa ne peš!!!

 
  pogled na Zugspitze iz ceste
 
 pogled na vrh (super zoom....)
 

Odpeljali smo se preko Nemčije mimo Garmish-Partenckirchna (nad katerim sem bila ful razočarana, ker sem pričakovala luksuzen kraj), skoraj do jezera Eibsee, kjer je postaja zobate železnice in gondole za Zugspitze. Družinska karta je 99 € ne glede na vrsto transporta. Zato smo se odločili, da se povzpnemo z zobato železnico do 2600 m od koder je godola do vrha. Tiri so speljani najprej strmo po hribu, nakar smo se kar nekaj časa vozili v tunelu, skopanem v »živo« skalo. Res neverjetno!

 
 

slike s poti, slikano z vlaka dokler nismo zapeljali v tunel:

 
     
 
 

Zugspitze je navišji vrh v Nemčiji (sicer pa po vrhu poteka meja A/D) in bili smo kar 2962 m visoko. Bravo!!! Višini primerne so bile temperature, videli pa smo kar nekaj junakov v japankah. Navzdol smo se odpeljali z godolo.

http://www.zugspitze.de/zugspitze/sommer_en.php

 
 
slike iz vmesne postaje med železnico in gondolo, pogled proti vrhu in z gondolo proti vrhu:
 
   
 
slike iz vrha Zugspitza:
 
     
     
     

Seveda se da povzpeti na Zugspitze tudi iz avstrijske smeti. Nekaj km od kraja EHRWALD vozi gondola na taisto panoramsko točko ZUGSPIZTE, družinska karta je 76,5 €. Vendar nimajo zobate železnice.

 
  Pot nas je vodila mimo gradu FERNSTEIN skozi »slikovito« vasico TARRENZ v dolini Gurgeltal do Imsta. Tarrenz je menda zelo lepa vas, pa smo na žalost kar zleteli skoznjo. Tudi ogled Imsta smo preložili na večer. Še sreča, kajti drugače bi lahko-da zamudili letno sankanje. To je bil namreč eden od ciljev našega izleta. Vreme je kar zdržalo in za izkoristit ga je bilo.
 
     
 
     
 
 
 

Sankanje torej:  http://www.imster-bergbahnen.at/index.php?id=3

Skupna družinska karta sedežnice in sankanja je 27,70 €, pridni pridejo peš. Ko smo s sedežnico prispeli 1550 m visoko (500 m višinske) smo čakali več kot uro, da smo bili na vrsti (št. vožnje 5865-5867 in čisto možno, da je bilo toliko obiskovalcev na dan) za spust po 3,5 km dolgi progi. Ampak je res proga, da se splača. Vožnja po 2-tirni progi traja 10 – 12 minut.

 
Ko smo prišli nazaj v Imst spet ni bilo časa za ogled, kajti najti je bilo treba prosto posteljo. Rezervacije po internetu nisem naredila, ker nismo vedeli točno kje nas bo vodila pot. V turističnem biroju so nam prijazno našli prostor v privat hotelu s sicer 3*, pa si jih je zaslužil več. Spet smo bili zelo presenečeni nad bogatim menijem za večerjo. Tako smo se najedli, da smo komaj peš obhodili del vasi.
   

12. avgust 2008; 3. dan

 

Zjutraj smo se prebudili v oblačen dan z rahlim dežjem. Ja, res sreča, da smo tako pohiteli s sankanjem, kajti ogled kristalov Swarovski je možen tudi v dežju.

 

Kraj WATTENS in kristali SWAROVSKI se nahajajo 18 km pred Innsbruckom. Spet nas je vodila intuicija in pravilno smo se odločili biti zgodaj tam. Ob 10h še ni bilo gužve in kar hitro smo smeli vstopiti. Notri pa…. malo kičasto ampak meni je bilo všeč. Pravzaprav sem bila čisto navdušena. Ogled smo zaključili skozi trgovino. Ni šlo drugače, kot da smo jo zapustili z majhno vrečko z uhani. Ob povratku sem slišala, da so ljudje od nakupa karte več kot uro čakali, da so smeli vstopiti (na vstopnici piše ura vstopa).   http://kristallwelten.swarovski.com/Content.Node/besucherinfos/kristallwelten/crystal_worlds.php

Odprto od 9 h – 17:30; vstopnina 9,5 € (do 12 leta prosto), pri nakupu v trgovini 2 € povrnejo.
 
 
 značilnost Swarovski centra je prav njegov vhod
 
 eden izmet mnogih izdelkov, keterih lepota je poudarjeno s svetlobo
 
 dvorana z ogledali - res fascinantno, ni za klavstrofobične
 
 izgra svetlobe - luči in stekla; to je le eden izmed mnogih
 
 razstava značilnih Swarovski izdelkov 
 
 labirint v parku
 

Potem pa skozi mesto HALL do Innsbrucka. Hall je atraktivno staro mesto (15.-16. st), z gradom Hasseg (kjer je mestni muzej) s stolpom, pa se nismo ustavljali, kajti pred nami je bil še ogled Innsbrucka.

 

Tudi brez garmina gre. INNSBRUCK ni prevelik in dobro smo se znašli. Parkirali smo v garažni hiši tik ob stari mestni četrti. Kdor zna, pač zna.

 

Stara četrt in preostanek starega dela mesta skupaj sestavljata srce zgodovinskega dela Innsbrucka. Ozke ulice dajejo samemu mestu edinstveno atmosfero. V starem delu mesta je veliko zanimivih lokacij, ki si jih je vredno ogledati: Hofburg in Hofkirche, ki gostita grob Cesarja Maximiliana I, drugo zanimivo privlačnost je ustanovila Marija Terezija, legendarni Goldene Dachl oz. zlata strešica, vredna ogleda je tudi mogočna baročna cerkev Domkirche Sv. Jakob z svojim slavnim katedralaskim trgom, čudovit je tudi veličasten slavolok Triumphpforte (postavljen v čast spopadu sina Marije Terezije z špansko princeso), vredna ogleda pa sta tudi spomenika Annasäule in Leopoldsbrunnen.

 
        
  
 

Meni je bil Innsbruck zelo všeč, kajti ne zanimajo me zgodovinske znamenitosti in cerkve temveč lepo ohranjene barvite zgradbe, ki kar kličejo po fotografiranju. Vreme mi res ni bilo naklonjeno. In ker vreme ni bilo primerno za izlete v hribe so vsi turisti prišli v Innsbruck. Mesto, ki leži blizu Italije je bilo polno Italijanov. Sploh kavarnice so bile polno zasedene in res težko smo našli prosto mizo in zasluženo spili pivo. In jabolčni sok z jabolčnim zavitkom. Avstrijci so za to specialisti. V trgovini s spominki smo pustili nekaj €€ in kmalu zapustili oblačno mesto. Na obrobju mesta se nahaja še ena znamenitost.  

 

Skakalnica z imenom Bergisel velja za eno izmed najmodernejših smučarskih skakalnic na svetu. Na njej vsako leto poteka ena izmed tekem novoletne turneje. Na njenem vznožju pa je že 2x gorel ogenj zimskih olimpijskih iger. Sicer že davnega leta 1964 in 1976.

http://www.innsbruck.info/xxl/_lang/en/_site/innsbruck/index.html

http://www.gimvic.org/projekti/projektno_delo/2007/2a/Innsbruck1/index.htm

  
 
  
 
 
Po ogledu nas je čakala še dolga pot domov. Skozi Italijo po dolini Pustertal, nato pa do Lienza in po isti poti domov. Vmes smo si na kratko pretegnili noge in grlo, pot je bila kar dolgo in prispeli smo, ko je bila že tema.
 
 

Kranjska Gora – Lienz = 132 km (2 uri) à odhod ob 7:30 h, Felbertauern tunnel 9:50 h

Lienz – Krimml = 92 km (1 ½ ure)

Krimml – Zell = 38 km (¾ ure) à prelaz Gerloss ob 13:00h

Zell – Jenbach = 28 km (½ ure) à prihod ob cca 14. uri, skupaj 6 ur in pol

via Stanz v Pertisau à grad Tratzberg ob 14:40

prvi dan narejenih dobrih 300 km

 

Pertisau – Jenbach – Garmish-Partenkirchen – Eibsee = 115 km (1 ½ - ¾ ure)

(Pertisau – Jenbach = 10 km, Jenbach – Innsbruck = 36 km, Innsbruck – Garmish = 60 km)

Eibsee (GP) – via Ehrwald – Imst = 55 km (1 ura)

 

Imst – Innsbruck = 60 km (40 min), do Wattensa = 76 km

Wattens – Innsbruck = 18 km

Innsbruck – Brenner – Brixen = 75 km

Brixen – Lienz = 102 km

Lienz – Kranjska Gora = 132 km

Od Innsbrucka do doma 5 ur

 

Skupaj 920 km

 

CESTNINE – 35,20 €

Vinjeta – 7,70 €

Felbertauern – 10 €

Gerloss – 7 €

Brenner – 8 €

Italija – 2,50 €

 

PARKING – 14,90 €

Krimml – 4 €

Zugspitze – 3 €

Innsbruck – 4,50 €

Skakalnica – 3,40 €

 

VSTOPNINE (2 odr. 1 otr) – 222,70 €

Krimml – 4,50 €

Tratzberg – 22,50 € + vlakec 2 €

Ladja Achensee – 32,50 €

Zugspritze – 99 €

Sankanje Imst – 27,70 €

Swarovski – 19 €

Skakalnica Bergisel – 15,50 €

 

Nočitev pol penzion (z večerjo)

Pertisau penzion 4* – 135 € + pijača

Imst privat hotel 3* – 152 € + pijača

 

Kosilo: pod gradom, na sankališču, v Innsbrucku

 

 
INNSBRUCK

 

 

ZGODOVINA:

Dolina Innsbrucka je bila zanimiva za poselitev že v bronasti dobi. Tako so na tem območju imeli naselbino že Iliri, ki pa je bila zaradi zaščite umaknjena na hribu. Tako so jo tako lažje branili pa tudi reka Inn ni poplavljala. Ostanki Illirov se kažejo še dandanes v imenih, kot so Aldrans, Lans, Igls in Vill.

Okoli leta 15 pred našim štetjem, so območje zasedli Rimljani, saj je bilo območje zelo pomembno tako zaradi zaščite, kot tudi zaradi prometne povezave, saj je bil tu most čez reko Inn. Da bi območje zaščitili, so rimljani postavili vojaško utrdbo Veldidena, dandnes pa se ta predel imenuje Wilten.

 

12. – 15. STOLETJE

Kralj je posest podelil škofom iz Brixna, namesto bavarskim grofom. Kmalu pa so to območje prevzeli Andeški grofje, ki so imeli sedež v Innsbrucku. Leta 1180 so vzpostavili trgovsko pot, zaradi katere se je mesto začelo hitro razvijati. Tako je bilo prvič omenjeno z imenom Innsprucke leta 1187. Ime pomeni most čez reko Inn (brucke pomeni most). Prav zaradi mosta, je tu cvetela trgovina, mimo pa se je stekalo večino prometa Alpe-Jadran. Andeški grofje so na predelu, ki se danes imenuje Ottoburg zgradili trdnjavo, da bi lažje branili most in naselbino. Mestne pravice si je Innsbruck tako pridobil leta 1239.

Leta 1248 je prevzel oblast Tirolske grof Albert III, ki je združil okoliške državice v enotno Tirolsko državo. Vendar je Innsbruck postal glavo mesto Tirolske šele leta 1429. V petnajstem in šestnajstem stoletju je Innsbruck doživel zlata leta svojega razvoja. Habsburški kralje Maksimiljan I. je kupil Tirolsko od svojega bratranca, zadnjega iz tirolske veje Habsburžanov. Innsbruck je kot del velike Habsburške države postal pomembno mesto. V tem času so zgradili tudi Golden Dachl, ali po naše Zlato strehco, ki še dandanes privablja turiste s celega sveta.

 

16. – 18. STOLETJE

Ko je oblast prevzela Avstrijska veja Habsburžanov, je mesto izgubljati veljavo, vendar se je to z vladavino Marije Terezije popravilo in pridobilo nazaj nekdanjo slavo. V tem času so zgradili tudi Hofburg in Triumphpforte.

Vendar se pestra zgodovina Innsbrucka še ni končala. Leta 1805 je Napoleon zasedel Avstrijo in priključil Tirolsko Bavarski. Domačini so temu nasprotovali in napravili odpor, ki ga je vodil Andreas Hofer. S svojo vojsko je na gori Isel premagal okupatorje in napravi Innsbruck za prestolnico novonastale države. Vendar so Francozi, združeni z Bavarci pripravili proti napad in premagali upornike. Tako je Innsbruck ostal priključen Bavarski od poraza leta 1809 do propada Napoleonovega cesarstva leta 1804. Na Dunajski konferenci, istega leta je bila Tirolska vrnjena Avstriji.

Andreas Hofer je postal narodni heroj. Po porazu so ga usmrtili v Mantovi, njegove ostanke pa so vrnili v Innsbruck šele leta 1829. Od takrat naprej počivajo v frančiškanski cerkvi Hofkirche. Gora Isel pa je postala simbol svobode.

 

19. – 21. STOLETJE

V 20. stoletju je mesto ponovno zacvetelo in doživelo industrijsko revolucijo. Leta 1884 so čez mesto zgradili železnico, ki je skrajšala pot med Srednjo Evropo in Jadranom. Mesto je dobilo tudi prve indusrijske obrate in tramvaj.

Leta 1938 se je Avstrija pridružila Nemčiji in s tem silam osi, ki so začele 2. svetovno vojno leta 1939. Vendar je tudi Innsbruck doživel strahoto bombardiranj, ob pohodu zaveznikov med letoma 1943 in 1945. V tem času je bil bombardiran 21-krat. V teh napadih so močno poškodovali Maria-Theressenstrasse, želežniško postajo v Wiltnu in glavno katedralo, vendar to niso bile edine žrtve bombardiranja.

V zadnji polovici stoletja se je Innsbruck začel ukvarjati z zimsko-športnim turizmom, saj pobočja Alp nudijo odlične terene za smučanje. Mesto je zato dvakrat gostilo zimske olimpijske igre, prvič leta 1964, drugič pa leta 1976. Vsako leto pa poteka tudi novoletna turneja v smučarskih skokih na skakalnici Bergisel Schanze.

Innsbruck je bilo vedno živahno mesto. Innsbruška okrožja (Altstadt, Pradl, Wilten, Saggen) so se postopoma zrasla in postala del mesta, ki ga poznamo danes. Javni prevoz v Innsbrucku je dobro organiziran, proga mestnega tramvaja je sestavljena iz dveh mestnih prog in dveh, ki vozita po obmestnem območju. Mrežo tramvaja naj bi v naslednjih 2 letih precej povečali. Poleg tramvaja pa po mestu prevaža tudi avtobus, ki ga nameravajo kot način javnega prevoza po povečanju tramvajske mreže opustili.

 

 

 

 

 

 

INNSBRUCK Mestni center

 

Die Innere Stadt (Stara četrt)

Stara četrt in preostanek starega dela mesta skupaj sestavljata srce zgodovinskega dela Innsbrucka. Ozke ulice starega dela mesta dajejo samemu mestu edinstveno atmosfero. V starem delu mesta je veliko zanimivih lokacij, ki si jih je vredno ogledati: Hofburg in Hofkirche, ki gostita grob Cesarja Maximiliana I, drugo zanimivo privlačnost je ustanovila Marija Terezija, legendarni Goldene Dachl, vredna ogleda je tudi mogočna baročna cerkev Domkirche Sv. Jakob z svojim slavnim katedralaskim trgom, čudovit je tudi veličasten slavolok Triumphpforte (postavljen v čast spopadu sina Marije Terezije z špansko princeso), vredna ogleda pa sta tudi spomenika Annasäule in Leopoldsbrunnen

 

Pradl in Saggen

Te dve okrožji obkrožata stari četrti iz severa, juga in vzhoda

 

Hötting, Höttinger Aus

Okrožje Hötting leži na severnem obrežju reke Inn ,ki teče skozi sredino mesta. Včasih stanovanjski predel mesta bogatih, je Hötting je dan danes tiho umerjeno predmestje, ki gosti živalski vrt Alpenzoo. Redke in ogrožene vrste, ki se nahajajo v alpah ulovijo, namnožijo in jih zopet spustijo v divjino, ter tako ohranjajo naraven ekosistem alp.

 

Wilten

Wilten se nahaja v skrajno južnem mestnem središču. Vredni ogleda sta predvsem Stift Wilten in Wiltener Basilika, sijajena primera baročene arhitekture, ki segata nazaj vse do leta 1120. Stift Wilten cerkeveni križni hodnik ima nastanjeno dragoceno zbirko umetnosti in omembe vrednega cerkvenega muzeja.Zanimiv je tudi obisk izdelovalcev zvonov Glockengießerei Grassmayr. To družinsko podjetje že generacije izdeluje zvonove.

 

Olympisches Dorf (olimpijska vas)

Olimpijska vas, nedavno zgrajen stanovanjski kompleks, leži na jugu mesta. Nastala je zaradi potreb zimskih Olimpijskih iger. Vas vsebuje leden dvorano, nedavno pa so zgradili tudi nov nogometni stadium, na prosti parceli poleg olimpijske vasi.

 

Amras

trdnjava vodi dobro znano zbirko orožarne in tih park datiranje nazaj k Renesansi v 10. stoletje.

 

Reichenau

Reichenau je stanovanjsko območje, čigar edina posebna značilnost je innsbruško letališče.

 

Sieglanger, Mentlberg

Ta stanovanska področja ležijo severo zahodno od Innsbrucka. Metelberg gosti manjši zapor v katerem so zaprti lokalni zločinci.

 

Igls

Igls je mirna bogata stanovanska četrt. Olympischen Berg Isel Sprungschanze gosti pomembeno tekmovanje smučarskih skokov .

 

Sv. Nikolaus, Mariahilf, Vill, Mühlau, Arzl

Ta izključno stanovanjska območja imajo za turiste skoraj nič zanimivega z izjemo manjšega strelišča.