Letošnji dopust smo preživeli v Španiji. Začelo se je zelo slavnostno, z ognjemetom, navdušenjem in množico ljudi, ki nam je mahala z zastavami. Česa takega ne doživi vsak. In vsak dan. 29. junija 2008 je namreč Španija postala evropski prvak v nogometu. Kljub temu, da Katalonci radi poudarijo, da niso Španci so se zmage vseeno veselili. Škoda je le, da nismo prileteli kakšno uro prej in si tekmo ogledali v enem izmed lokalov med množico burnih navijačev. Pred 4 leti smo bili na Kosu, ko so evropski prvaki postali Grki. Letos torej Španci. Kam pa bomo odšli čez 4 leta?
Zakaj smo se odločili za Španijo, ko večina Slovencev raje odleti proti Grčiji, Džerbi in Egiptu? Poleg tega, da smo tam že bili, so cene v teh državah v zadnjih letih neverjetno poskočile. Tako je bil Palmin aranžma z vsemi pristojbinami in zavarovanji za nas tri, brez otroškega popusta, 1600 € za pol-penzion kar ugodna ponudba.
Kje smo torej počitnikovali? V hotelu Onabrava****, v Santi Susanni na obali Costa Maresme.
Kraj se nahaja le 60 km od Barcelone, blizu so tudi zabaviščni parki. Tako je bilo za vsakega nekaj.
Z izkušnjami iz preteklih let in malo sreče smo izbrali zares lep, miren hotel s prijetnimi gosti. Nihali smo med Ona-brava in Aqua-Marine. Slednji ima samo 3*, čeprav bi jih po slikah sodeč jih imel lahko 4. Bil je nekaj cenejši in prav zaradi tega z manj zahtevnimi gosti. Tudi notranjost hotela je bila bolj podobna luxuznemu stanovanjskemu bloku, ležalniki ob bazenu pa so bili pretirano na gosto postavljeni. Skupni sestanek z vodičko iz Palme je bil namreč v Aqua-Marine in že prvi dan sem tako dobila potrditev, da smo vsaj hotel dobro izbrali.
V hotel smo prispeli zvečer po 11. uri, vsekakor prepozno za obljubljeno večerjo, s katero naj bi začeli dopust. Zato nas je pričakal hladen narezek z več vrst salame in pršutom,... tako, da sem pojedla le dekoracijo. Sobo smo imeli zelo lepo, namesto kjuča je bila kartica - brez številke sobe, tako je bilo preprečeno, da bi nam jo kdo ukradel in zlorabil (ker ne bi vedel katera vrata odpret). Kraje se namreč zelo bojijo. Hotel ni v zastraženem rezorju in ima vanj skoraj vsakdo prost vstop. Zato so pred večerjo preverjali kdo je gost, kar mi je bilo prvi dan zoprno, kasneje rutina. Hrana je bila dobra tudi za nas izbirčneže. Večerja je bila samoposrežna, osebje v restavraciji pa iz vzhodnega dela Evrope. Gostje so bili iz vseh držav, ni prevladala samo ena nacija. Mene osebno bi to motilo, ker se preveč grupirajo in ves čas poslušaš ena in isto dretje. Bili so tudi povsod-navzoči-Rusi, ampak res na nivoju oblečeni in zrihtani. Je bilo kar užitek it na večerjo. Ker zvečer na promenadi je bilo videti še pa še primitivnega folka.
Še o bazenu in plaži: lep bazen, nekaj je bilo animacije, ves čas prijetna glasba. Po 1€ so zaračunavali dnevno uporabo ležalnika. Prej dobro kot slabo. Vsaj ni bilo treba že ob 6h vstat in rezervirat ležalnika. V popoldanskih ura pa je bilo vedno dovolj prostih in niso zaračunavali. Itak smo bili na bazenu bolj malo: 2x smo šli v Barcelono, 1x v Marineland, 1x v WaterPark. Hotel ni na plaži, cca 100m proč. Preko promenade in skozi lepo urejen kamp. Na plaži ni bilo izposoje sončnikov, so jih pa prodajali v bližnjih marketih. Ja, trgovine.... V bližini je bil večji market kjer smo dali vsak večer oči na pašo in pustili tam kar nekaj denarja. Kupili smo nekaj majčk, porabnih spominkov in fuzbal opremo, za katero se izkazalo, da je cenejša kot, če bi jo kupili v Barceloni. Tudi na stojnicah je bilo nekaj lepih in uporabnih stvari, kupili smo predvsem najstniške zapestnice.
      Santa Susanna je vas v hribu, 2 km od obale. Obalo so namenili turizmu in tam kot podaljšek kraju Malgrat de Mar zgradili okrog 30 hotelov. Hotel Onabrava se nahaja 700 m od centra, do katerega vodi promenada, lepo urejena tlakovana »rambla«. Do plaže, ki je oddaljena 200 se pride skozi železniški podhod in skozi borov gozdiček v katerem je lepo urejen kamp. Prav zaradi kampa je plaža mirna in čista. V nasprotju s plažo v centru, kjer se pozna masovni turizem nemških in nizozemskih nizkocenovnih turistov, ki se obnašajo kot na sindikalnih počitnicah. Promenada oživi zvečer, ko postavijo stojnice s kičem, ko kakor na barcelonsko ramblo pridejo ulični umetniki, živi kipi, slikarji,…. Najbolj pa je posel cvetel marljivim temnopoltim afričankam, ki so spretno pletle kitke na otroških glavah.
      
Med obalo in hoteli je železnica (Renfe), ki prav nič ne moti, saj vlaki vozijo zelo tiho, narejenih je veliko podhodov. Eden je bil tik ob hotelu.
Železnica je za kraj pravzaprav prednost, saj je povezava z Barcelono in Figueresom dobra (vlak vozi vsake pol ure).
   KATALONSKA OBALA
Obala v Španiji je raznolika. 580 km dolga katalonska obala je na severu gosto poseljena, polna zalivov in izgleda precej divja, od tod tudi ime Costa Brava ali Divja Obala. Nekoliko nižje med Lloret de Marem in Barcelono je obala Costa Maresme, pod Barcelono do delte Ebra pa je umirjena, s peščenimi plažami t.i. Zlata obala - Costa Daurada (katalonsko Costa Dorada).
Ob francoski meji se začne Costa Brava. Turistično je prenaseljena le ob 200 km dolgi obali, v notranjosti turističnega utripa ni slutiti. Je obala v provinci Girona. V notranjosti se nahaja Figueras, rojstni kraj Salvadorja Dalija, vzdolž obale pa so iz ribiških nastala večja turistična naselja. Priljubljeno je letovišče Tossa de Mar, z lepo polkrožno plažo in starim delom Vila Vella z obzidjem iz 12. st, s stolpi in svetilnikom. Slovencem najbolj poznan kraj Costa Brave je turistično razvpit Lloret de Mar.
100 km dolga Costa Maresme je obala med Costa Bravo in Barcelono. Poznana je po dolgih peščenih plažah. Ni nekih zanimivejših krajev. Vzdolž obale vozi vlak, kar je nekakšna prednost, saj je plaža s tem dostopnejša. Celotna obala zgleda kot ena sama dolga peščena plaža. Večji kraji so Mataro, Canet, Calella, Pineda in Malgat de Mar.
Pod Barcelono je Costa Dorada oz. Zlata obala, ki ima najlepši mesti Tarragona in Sitges, ter seveda rajsko lepe plaže, ter delto reke Ebro z mokrišči in naravnim parkom. Vendar v tem področju nismo bili.
nekaj slik iz plaže pri hotelu, tj slab km od mesta; COSTA MARESME
    Le 60 km višje od Santa Susanne je BARCELONA. Načrt je bil, da Larin rojstni dan preživimo v vodnem parku. Vendar se je Valentina iz Palme odločila, da bi bil torek (prispeli smo v nedeljo zvečer) najboljši za ogled, sploh, če bi se želel kdo v Barcelono vrniti. Zato smo se 2. dan našega dopusta odpeljali v Barcelono. Španci slovijo po netočnosti in to so takoj dokazali s skoraj pol urno zamudo. Promet po avtocesti je bil tekoč, čeprav smo se v 50. kilometrih 3 x ustavili na cestninski postaji. V eni uri smo bili že v predmestju Barcelone. Seveda si vsega nismo uspeli ogledati in smo se v Barcelono vrnili še enkrat. Vse je popisano TUKAJ.
In česa nisem videla, pa bi kao morala? MONTSERRAT (48 km zahodno od Barcelone) oz. Nažagana gora (do 1236 m/m oz. 721 m/m) je sveta gora oz. romarsko središče z benediktanskim samostanom iz začetka 11. st., ki so ga Nopoleonovi vojaki porušili in leta 1844 obnovili. Glavni razlog za obisk je srednjeveški kip Črne device Marije, ki ima od dima sveč črn obraz. Samostan je dostopen z gondolo in vzpenjačo, v nem bivajo Benediktinci.
ŠE NEKAJ POGOSTIH ZNAČILNOSTI, ŠPANSKIH IN KATALONSKIH
In kaj je zelo znano, pa jaz zanj pred dopustom nisem niti slišala: Penina CAVA: http://en.wikipedia.org/wiki/Sparkling_wine#Cava
Cava v prevodu pomeni "peneče vino". Je tudi ime znane španske penine po metodi Champagne, ki jo v večini pridelujejo v Kataloniji, največ v pokrajini med Barcelono in Tarragono. V bližini Barcelone je najbolj poznan kraj Sant Sadurni d’Anoia (45 min z vlakom iz Barcelone) in vinski kleti Freixenet in Codorniu. Freixenet je bližje železniške postaje, Codorniu je cca 20 min. hoje dlje. Freixenet je družina Sala ustanovila leta 1914 in je ena vodilnih proizvodenj. Pokrajina Penedes je gričevnata in je bila z vinsko trto zasajena že v času starih Grkov. Prvo penino je leta 1872 naredil Josep Raventos. Danes penino Cava pridelujejo v 6. vinorodnih regijah in mora biti narejena po tradicionalni metodi in se lahko razlikuje glede na suhost: brut nature, brut (extra dry), seco (dry), semiseco (medium) and dulce (sweet) Največ se da zaslužit s SANGRIJO. Turistom so DRAGO prodajali ceneno rdeče vino s pomarančo z zvenečim imenom. Sicer pa je sangrija točno to in se jo streže kar v litrih. Kopiram iz interneta kako jo pripraviti: Dobro ohladite sadje, rum, vino in pomarančni sok. Na tanke okrogle rezine narežite limono, limeto in pomarančo. Položite jih v večjo posodo in jih posipajte s sladkorjem in prelijte z rumom. V hladilniku ohlajajte dve uri, takrat se bodo razvili okusi. Preden postrežete, sadje nežno potlačite ter vmešajte vino in pomaračni sok. Če je pijača prekisla za vaš okus, dodajte sladkor.  Načeloma obstaja pravilo oz. je tradicija, da se paella uživa ob 15. uri, ko je čas poznega kosila, kajti zaradi sestavin naj bi bila za večerjo pretežka. Pred postrežbo se prelije z limoninim sokom, postreže pa se z belim kruhom, zraven se odlično poda rdeče vino. Paellla je ena tistih jedi, ki se je z žlico iz posode. Za okusno jed je najpomembnejši riž, med kuhanjem se paelle ne meša, tako da riž prevzame okuse mesa in zelenjave. Za pripravo te jedi se uporabi veliko olivnega olja, tako kot pri veliko drugih španskih jedeh. Pravi španski kuharji poznajo skrivnost, ki naredi jed še bolj mamljivo, dodajo ji namreč malo piva.
CASTELLS ali »človeški gradovi« je star katalonski običaj, ki izhaja iz tarragonske pokrajine, skoraj vsako mesto ima svojo tekmovalno skupino castellerjev. Moški si stojijo na ramenih, tudi po 9 nadstropij visoko. (castell = grad po katalonsko)
SARDANA je ples, nastal v severni Kataloniji in se pleše med praznovanji. Pleše se v premikajočem krogu, plesu se lahko pridruži kdorkoli. Katalonska narodna noša ima značilno rdeče črno kapo barretino, okoli pasu pa rdeč trak faixa.
BIKOBORBE – niso šport ampak kultura oz. umetnost. Bikoborbe so nekaj zelo španskega, zato jih kljub nasprotovanjem ne morejo ukiniti. Prestale so vso zgodovino, saj so se začele že za časa vladanja Rimljanov. Na Placa d'Espanya je opuščena arena, uporabljajo samo še areno na Placa de Toros Monumental (vzhodni del Eiampla), bikoborbe si ogledajo le še turisti in priseljenci, tekme so ob nedeljah.
Nekaj splošnih podatkov o Kataloniji: meri 32.114 m², kar predstavlja 6,3 % celotne Španije, na tem ozemlju pa živi 16 % vseh prebivalcev Španije. Sestavljajo jo 4 province: Girona, Barcelona, Lleida in Tarragona. Province se nadalje delijo v okraje, med okraji ima poseben položaj Aranska dolina, ki ima zakonsko odobreno večjo avtonomijo in priznan svoj jezik (op. aran je v prevodu dolina). Katalonci radi poudarijo, da niso Španci. Poleg jezika so zelo ponosni tudi na svojo zastavo “la Senyera”, 4 rdeče črte na zlato rumeni podlagi. Zastava izvira iz 12. stoletja in je ena najstarejših v Evropi.
Gospodarstvo: Barcelona je tako gospodarsko kot tudi politično in kulturno središče. Poleg tekstilne, kemične in elektrotehnične ind. je zagotovo najbolj poznana avtomobilska družba Seat. Kmetijske površine zavzemajo nasadi mandeljnov, oljke, vinske trte in zgodnje povrtnine. Včasih so v notranjosti Katalonije gojili plutovce vendar je bila konkurenca iz Portugalske premočna, zato sedaj pluto samo še obdelujejo, drevesa pa je še videti. Mineralni vodi Vichy Catalan in Malavella z izviri v kraju Caldes de Malavello sta poznani že iz rimskih časov.
JEZIKI V ŠPANIJI
Katalonija je Cataluña v kastiljščini oz. španščini in Catalunya v katalonščini SLOVENSKO KATALONSKO Zdravo! Hola! Nasvidenje Adios Da Si Ne No Prosim Por favor Hvala Gracias Oprostite Perdon/Perdone Sorry Lo siento
|
