Vse kar
nas obdaja je zgodovina oziroma bo nekoč zgodovina, a ljudje hodimo brezbrižno
mimo nje in je še za mar nimamo.
Če samo pogledamo našo šolo, ki je veliko dala skozi svoj obstoj, lahko
rečem, da polovica dijakov ne ve, kaj vse se je tod dogajalo.
Zgodovina se prične pisati leta 1874, ko Švicar Aloiz Progler na prostoru
opustošenega ozemlja zgradi prvi luksuzni hotel v Postojni, tako imenovan Grand
Hotel Adelbergerhof. Poleg hotela v Postojni , je imel v lasti »Hotel de
la ville« v Trstu.
"Postojnski dvorec" je bil razkoše in udoben hotel, postavljen v
prelep angleški park, na voljo je imel 65 sob, igrišče za kriket in tenis,
električno razsvetljavo, kopalnico s prhami, odlično restavracijo, avtomobilsko
garažo in organiziran prevoz do železniške postaje.
Družina
je bila uglednejšega stanu, Gospod je imel s svojo ženo štiri otroke. Njihovo
življenje je lepo opisal Dr. Henrik Tuma v svoji knjigi " Iz mojega
življena".
Hotel je bil velika pridobitev za postojnski turizem, zaradi udobnih
klimatskih razmer je v naše kraje zahajalo veliko ljudi, med njim pa se je
našel tudi kak bolj pomemben. Leta 1894 je imale Postojna sedemkrat več
obiskovalcev kot bled.
Vse je bilo na svojem mestu, a nažalost se je zgodila 1.svetovna vojna.
Hotel
se je spremenil v štab, katerega vodja je bil sam General Borojević.
Kasneje v obdobju med vojnama se v dvorec naseli princ Windischgrätz. To
obdobje dvorca mi je opisovala babica. V dvorcu je princ živel s še eno družino,
ki jo je sprejel odprtih rok. Ena od deklic iz te hiše je bila prijateljica od
babičine sestre. Če pomislim kakšno čast je imela moja babica, da je lahko
brala Windischgrätzove knjige. Povedala mi je tudi, da je dvor enkrat celo
obiska in da je bil siloma lep, vendar ji je bil najbolj všeč prostor s
knjgami.
Po letu 1945, je bil princ izgan in prav tako družina, ki je z njim živela,
nekatri so povedali, da so tega gospoda celo ubili.
Po neprverjenih podatkih, naj bi po vojni tam živeli vojaki, ampak nisem
popolnoma prepričana.
Leta 1949 se je pričela ustvarjati nižja gozdarska šola.
Vendar
se šola preselila na področje parka
Grand Hotela šele leta 1959. Objekt spremenijo v dijaški dom in zraven sezidajo
novo šolo in dva objekta za bivanje učiteljev. Kasnje se posest le še posodablja
. Leta 1977 pa znameniti
Postojnski Dvorec zrušijo do tal in na njegovem mestu
postavijo dijaški dom, ki ga še danes poznamo.
Enea Adam
 Postojnski dvor
| 