Kaj se dogaja...?Potepanje po parlamentu Mnogi morda ne veste, da smo, 18. septembra Nina Cvetko in moja malenkost Andreja Šabec, bile udeleženke seje parlamenta Dijaške organizacije Slovenije, ki je potekala v Mali dvorani Državnega zbora Republike Slovenije. Moram priznati, da so bili najini občutki sicer mešani, glede na to, da se ni nobena spoznala na politiko. Dobile sva sicer navodila, naj samo dvignemo volilni listič in to je to. Ampak že sam sprejem je bil zelo uraden, kot se za tako ustanovo spodobi. Da niti ne omenim kontrolne postaje, kjer so nas temeljito pregledali. Malo naprej, pa nas je že čakal paznik, ki je šaljivo izjavil, da naj izpraznim torbico v primeru, če imam slučajno kakšno bombo ali kakšen nož. S takimi možmi se ni za šaliti! Tudi seja je presegla naša pričakovanja, saj je potekala po istemu principu kot jo lahko spremljamo prek tv-zaslona. V dnevnem redu smo izvolili predsednika DOS Aleksandara Sprema, ki je bil pred drugima dvema kandidatoma, po številu glasov, že od začetka v ospredju. Poleg njega smo izvolili tudi člane predsedstva DOS in svetnike Sveta DOS. Cel proces se je zavlekel malo čez 3 ure, zato verjemite, da ni prav lahko sedeti v parlamentu. To pa je bila še ena izkušnja, ki naju je prepričala, da se s politiko, definitivno ne bomo ukvarjale v bližnji prihodnosti. Naj vam še na kratko predstavim DOS, ki jo malokdo pozna: Dijaška organizacija Slovenije
(DOS) je demokratično organizirana stanovska organizacija dijakov v
Republiki Sloveniji.
Pripravila Andreja Šabec
Maturantska parada 2009
Kot nas večina ve, še posebej pa maturantje, je v petek 15.5.2009 potekala vsakoletna maturantska parada v nekaterih mestih po vsej Sloveniji. A slovenski maturantje niso zaplesali sami. Z njimi so plesali še dijaki iz kar 60 evropskih mest, saj so četvorko plesali tudi v Srbiji, Hrvaški, Makedoniji, Bosni in Hercegovini, Črni gori, Bolgariji in Romuniji. Maturantje so tako na prostem pokazali svoje plesne sposobnosti v četvorki, ki jih je večina pridobila to šolsko leto.
Maturantska parada že od leta 2001 združuje maturante in maturantke, saj vsako leto točno ob 12h z veseljem odplešejo Straussovo četvorko iz operete Netopir. Idejni oče Maturantske parade je učitelj plesa Tomaž Ambrož. Od leta 2006 je Maturantski paradi pridružen širši sklop Evropskega plesnega festivala četvorke (SQuadrille - European Quadrille Dance Festival) v organizaciji slovenske plesne zveze.
Podatki o številu udeležencev od leta 2001: · 25. maja 2001 je sinhrono zaplesalo 3.128 plesalk in plesalcev v Ljubljani, Tudi maturantje z naše šole so bili vidno zadovoljni nad prireditvijo in svojim plesom. V Postojni so maturantsko četvorko odplesali pred Primorko na vročem soncu. Ampak to jih ni motilo, saj je bilo videti, da v vsej pozornosti gledalcev popolnoma uživajo. Maturante in maturantke ob tem dogodku ponavadi tudi nagradijo z piščalkami, majicami, dežniki… Seveda pa se dan ne zaključi kar tako. Vsi skupaj se zberejo v Ljubljani na gospodarskem razstavišču kjer ga tako rečeno »žurajo«. Kako pa je bilo tam? Vprašajte njih…
Občinski praznik…..23.April
23. april, občinski praznik mesteca Postojne, ki je v zadnjem letu doživel pravo kolobocijo. Domačini že vedo za kateri praznik gre ,za vse ostale pa naj vas spomnim na vojne čase, ko so se naši pradedki in prababice ter naši dedki in babice borili za svobodo . Če se kdo spomni veličastnega podviga Postojnskih aktivistov ter delegacije 31.divizije, ki se je pognala v jamo in jo vrgla v »luft«, je na pravi poti .
Dogodek je Mesto zaznamoval, še vedno se pri vožnji skozi Postojnsko jamo lahko opazijo črne stene, ki so posledice požiga. V času 2.svetovne vojne je Postojno okupiralo okoli 400 Nemcev in 250 belogardistov. V mestnem ponosu, Postojnski jami, so si ustvarili varno skladišče letalskega bencina, ki so ga takrat krvavo potrebovali. Postojnski aktivisti so seveda za to kaj kmalu izvedeli in pričeli načrtovati požig, slučajno pa se je v bližini nahajal Ivan Turšič Iztok, načelnik štaba 31.divizije, ki se je s svojo enoto priključil akciji. Skupina pogumnih diverzantov,katero so sestavljajli: vodja Tadick Sadovsky-Tomo, Nade Marolt , Ivo Panič, Srečko Tušar, Rudi Bašelj, Jurji Durčič, Milan Lipičar, Franc Sajovic-jamski vodič in ostali, se je 23.aprila leta 1944 odpravila na svojo misijo. Odidejo do Pivke jame in vstopijo skozi Črno jamo , saj bi skozi glavni vhod v skladišče pomeni samomorilsko dejanje. Pot nadaljujejo skozi Umeten rov, med hojo jim vodič kaže nekatere znamenitosti. Ko prispejo do skladišča, se sezujejo in odidejo dalje do sodov, le te preluknjajo. Vse je bilo pripravljeno, sedaj je nastopil Rudi Bašelj, katerega vloga je bila sežgati celotno stvar. Sam je ta podvig opisal tako: »O višku akcije,zažigu težko govorim. Robec sem namočil, vanj zavil kamen in ga zažgal. Plamen je buhnil in zajel tudi mene. Gorel sem. Izgubil sem zavest. Ko sem prišel k sebi, nisem vedel, kje sem, koliko časa sem tam, kam naj krenem. -Šele kasneje v Strmci, sem ugotovil, da sem bil v jami dva dni in dve noči.-Nenadoma sem zaslišal nemško govorico. Patrola! Skril sem se, dokler niso bili mimo. Po njih sem se nekoliko orientiral. Blodil sem po temi. Nazadnje sem našel izhod. Ven sem prišel ožgan in skoraj gol in jo mahnil proti prvi vasi. To je bila Strmca.
23.aprila 1944 so bili najbolj presenečeni Nemci, ko je iz jame glasno zabobnelo in je skozi glavni vhod bruhnil oblak smrdljivega dima. Po tem dnevu je gorelo še sedem dni. Akcija je bila uspešna, okupatorjem pa je dala vedeti, da niso prav nikjer več varni.
Enea Adam
Darfur- vojna za vodo SGLŠ Postojna je bila s podjetjem Turizem Kras soorganizatorka dobrodelnega večera Umetniki za Darfur v Jamskem dvorcu pri Postojnski jami. Večer so sooblikovali: z besedo Anton Komat, z glasbo Adi Smolar in Ana Pupedan, s plesom Ana Kerševan (svobodni ples), Dušica Jenko in Matija Knapic (tango), obiskovalci pa so si ogledali tudi produkciji dveh filmov, in sicer produkcijo animiranega filma Čikorja an kafe (Dušana Kastelica) in dokumentarnega filma Darfur – vojna za vodo (Maje Weis in Tomaža Križnarja). 22. marca, vsako leto praznujemo Svetovni dan voda. Letos je potekal pod geslom voda ne pozna meja, s poudarkom na podtalnih vodah. Ob tem dnevu, je minister za okolje Karel Erjavec pozval slovenske državljane naj pijejo vodo tudi iz pip, saj je Slovenija lahko ponosna in ena redkih držav, ki lahko omogoča ta nad-standard. Ampak koga briga kaj nam »pridigajo« politiki. Ta dan smo zaznamovali tudi na naši šoli. V ponedeljek 23. marca smo si v kulturnem domu v Postojni ogledali dokumentarni film Darfur- vojna za vodo (War for water). V njem Tomaž Križnar predstavlja življenje v tamkajšnjih razmerah, tako političnih, kot podnebnih. No pa saj smo si film ogledali tako, da itak veste.
Za tiste, ki pa ste spali ali pa bi želeli izvedeti kaj več- nekaj besed o Darfurju:
Darfur je Afriška država na zahodnem območju Sudana, ki meji z Libijo, Čadom in Centralno afriško republiko. Obsega področje približno 509.056 km². Država obsega večinoma gorskega sveta v katerem živi vaško prebivalstvo v težkih življenjskih razmerah. 26.2.2003 je v Darfurju izbruhnila kriza, ki je zaznamovala življenje mnogih ljudi. Vse se je začelo zaradi širjenja puščav, suše in prenaseljenosti. Gre za spopad med nomadskimi plemeni, ki jih podpira Sudanska vlada in črnskimi poljedelci. Do leta 2009 je kriza izmed 6 milijoni prebivalcev Darfurja terjala že 2,7 milijona beguncev in okrog 300.000 mrtvih. Za razsežnost krize je naštetih tudi nekaj drugih vzrokov. Sudanska vlada je podpisala tudi mirovno
misijo, ki se je niso držali. Marca 2009 pa je mednarodno kazensko sodišče
izdalo nalog za prvo tako aretacijo voditelja države kateremu je bila izrečena
sodba zaradi vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu v Darfurju -aretacijo
sudanskega predsednika Omarja Hassana al Baširja.  V dokumentarnem filmu je med drugim omenjena kriza, omenjeno je tudi spolno nasilje nad ženskami, spolno prenosljive bolezni, lakota, umiranje ljudi, pobijanje, idr. Mislim, da se prav tako mladi kot tudi odrasli,
ki živimo v kolikor toliko normalnih razmerah lahko zamislimo nad tem kar smo
videli, saj je v resničnosti verjetno še veliko huje. Bodimo veseli,da imamo
dom, hrano, vodo, urejeno državo v kateri živimo in ne toliko nasilja kot
ponekod drugod, tako spolnega, verbalnega… Ernestina Frelih Poseben Gost
V Postojnski jami počiva okostje velikanske mrcine, tako imenovane Mamenčizaver. Ko prispeva v jamo, naju vsi lepo sprejmejo. Posedeva se na vlak in se odpeljeva v notranjost te jamske krasotice. Pridruživa se Italijanski skupini, pač imam srečo, da je moj oče eden najboljših tamkajšnjih vodičev. Tako se lepo odpravimo na ogled. Ogledujeva si vse te znamenitosti, ki me kljub temu, da sem jih neštetokrat videla, še vedno prevzamejo.
Dinozaver je nastanjen v Koncertni dvorani, takoj ko prideš izza ovinka, se ti razprtosti pogled na tega giganta. Ker se sama ne spoznam na dinozaver sem našla strokovni opis na strani Postojnske jame in KD Življenje zavarovalnica d.d in sicer v prilogi gradivo za medije.
Mamenčizaver (Mamenchisaurus hochuanensis) je ena največjih najdenih živali, ki je kadarkoli živela v Evraziji in spada v skupino zavropodov. Skoraj popoln skelet mamenčizavra so našli leta 1957 v Sečuanu na Kitajskem. V dolžino meri 22 metrov, njegova hrbtna višina pa meri več kot 4 metrov. Imel je dolg vrat, ki je meril v dolžino 11 metrov, kar je polovica dolžine živali. Čeprav je vrat mamenčizavra podoben kači, ga je le težko zvijal. Njegova vratna vretenca so bila namreč ojačana z dodatnimi kostmi, ki potekajo preko treh vretenc, zaradi česar vrat ni bil gibčen. Ob visoko dvignjeni glavi bi imelo tudi srce velike težave z vzdrževanjem dovolj visokega pritiska, da bi možgane oskrbelo s kisikom. Večino časa je bil vrat iztegnjen vodoravno; glava najbrž ni segala kaj več kot dobrih 6 metrov visoko. Mamenčizavri so se verjetno večinoma prehranjevali z iglavci, ki so prevladovali v njihovem naravnem okolju. S pomočjo dolgega vratu so lahko po hrano segali tudi med goste drevesne sestoje. Priložnostno so se sicer lahko pasli tudi po vodnih rastlinah (in pri tem ostali na suhem bregu), vendar jim le te najbrž ne bi zadoščale za prehranitev tako velikega telesa. V kakšnih močvarah, bogatih z vodnimi rastlinami, pa že zaradi svoje teže niti ne bi mogli živeti. Tudi obraba zob kaže na prehranjevanje s tršo rastlinsko hrano. Mamenčizaver se je pred svojimi sovražniki, mesojedimi dinozavri, branil z udarci močnega repa. Še nekaj zanimivosti o dinozavrih Ali ste vsedeli … · Da je beseda dinozave v grščini pomenila strašni kuščar. · Da so se razmnoževali, kot večina današnjih plazilcev in ptic · Da so bili najhitrejši dinozavri podobni današnjim nojem, tako imenovani ornitomimidi. · Da je najdaljši dinozaver meril čez 40 metrov Foto: Martin Penko Šajn · Da rastlinojedi dinozavri niso jedli trave, ker je ni bilo Enea Adam
Rdeči NoskiAli se morda spomnite filma iz leta 1999 z naslovom The Medical Value of Laughter, v katerem vlogo glavnega lika , zdravnika Patcha Adamsa , odigra Svetovno priznan igralec Robin Williams?Zgodba je posneta po resničnih dogodkih. Govori o zdravniku, ki si na vse
moči prizadeva, da bi izboljšal življenja na smrt bolnim pacientom. Film ima dolgo zgodbo, kar pa nas zanima, je seveda njegova metoda dela. Patch Adams se oblači v doktorja-klovna, s katerim izvabi nasmeh na bolnikove obraze.Po Svetu res obstajajo klovni-zdravniki, ki s svojimi dejanji izvabljajo nasmehe . Že v 20. stoletju so se , predvsem v ZDA , zdravniki zatekali k pomoči humorja in klovnske maske. Dan danes to ni nič nenavadnega in celo v Sloveniji imamo takšno organizacijo, ki se je pod taktirko diplomirane Klovnese Eve Škofič-Maurer leta 2004 ustanovila.Organizacija Rdeči Noski ima predvsem en cilj, in seveda ta je polepšati življenja otrokom, ki so bolni. Po podatkih sem izvedela, da vsako sredo in četrtek obiščejo otroke v Ljubljanski Pediatrični bolnišnici ter vsak torek v Mariborskem univerzitetnem Kliničnem centru.
Vsi vemo, da biti bolan ni lepo, a lahko smo veseli, da imamo samo blažje prehlade in nismo, kot nekateri drugi otroci oz. najstniki, prikovani na posteljo. Društvo Rdeči noski ima globok pomen, saj ne polepša dneva samo otrokom temveč tudi staršem in zdravstvenim delavcem. Enea Adam
| Kaj dogaja… Pišejo : Ernestina Frelih in AndrejaŠabec OSVEŽIMO SI SPOMIN…. KRONIKA ZA MESEC SEPTEMBER 2009 1. SEPTEMBER Prvi šolski dan… s slavnostno akademijo v kulturnem domu Postojna za vse dijakinje in dijake (v nadaljevanju dijake) SGLŠ, na kateri so bili predstavljeni vidni dosežki dijakov SGLŠ v šolskem letu 2008 / 09… Slavnostni akademije je sledila gledališka predstava Mladinskega gledališča Ljubljana Kok ti men zdej dol visiš. 29. AVGUST- 5. SEPTEMBER Kmetijsko živilski sejem AGRA v Gornji Radgoni. SGLŠ Postojna je imela na sejmu svojo stojnico, ki sta jo pripravila Gregor Češarek in Petra Prelc. Na sejmu so sodelovali tudi dijaki: Andrej in Gregor Obla, Voranc Javernik in Jaka Ribič. 30. AVGUST V okviru sejma AGRA je na posvetu, ki ga je organiziral Zavod za gozdove SLO na temo varnosti pri delu v gozdu, sodeloval tudi Marjan Vadnu. 8. SEPTEMBER Srednješolsko občinsko prvenstvo v odbojki na mivki na igrišču pri Epicentru. SGLŠ je imela dve ekipi (dijakinje in dijaki). Rezultati: ekipa dijakov SGLŠ Postojna je na prvenstvu premagala ekipo ŠC Postojna in se uvrstila na regijsko tekmovanje. Mentorja ekip sta bila Zdravko Skrt in Zdravko Slabnik. 10. SEPTEMBER Svetovni dan boja proti samomoru! Enea Adam je
ustvarila plakat, ki nas je na to problematiko spominjal v šolski avli,
naredila pa je tudi rumene pentlje, ki jih je z dijakinjami delila v
avli šole. 11. in 12. SEPTEMBER Državno prvenstvo profesionalnih delavcev v gozdarskih veščinah na Bledu. Na prvenstvu je sodelovala tudi šolska ekipa (Janez Urbančič, Andrej Oblak, Andrej Lumbar in Luka Hribljan), v ekipi GG Postojna pa je bil tudi naš učitelj Janez Meden. Ekipno je ekipa dijakov dosegla 4. mesto (med 17-timi ekipami). Zelo dobro, in sicer 1. mesto pa je osvojil Janez Urbančič v disciplini obračanje meča in menjava verige. Eden izmed naših tekmovalcev dijakov bo v ekipi slovenskih profesionalnih gozdarskih delavcev, ki bo leta 2010 SLO zastopala na svetovnem prvenstvu profesionalnih gozdarskih delavcev. Tudi učitelj Janez Meden je dosegel zelo lepe rezultate: bil je drugi v disciplini kombinirani rez in drugi tudi v disciplini podiranje drevesa na balon. 15. SEPTEMBER Področno prvenstvo v odbojki na mivki v Ankaranu. Ekipa SGLŠ Postojna se v nadaljnje tekmovanje ni uvrstila. 16. – 22. SEPTEMBER Evropski teden mobilnosti! Dijakinje in dijaki SGLŠ Postojna so aktivno sodelovali pri izpeljavi akcij v občini Postojna: 10 s ali ugašanje mirujočih vozil za boljšo klimo in v akciji dan brez avtomobila – ulico otrokom. 18. in 19. SEPTEMBER Obisk iz Brucka: ravnatelj in njegovi sodelavci so tokrat v SLO prikolesarili. Prijateljski obisk so v povezavi z našo šolo oblikovali: Marjan Černigoj, Marjan Rebec in Cvetka Kernel. 26. SEPTEMBER – 16. OKTOBER V SGLŠ so bili v okviru mednarodne izmenjave dijakov (LdV mobilnost) 4 dijakinje in dijaki ter njihova učiteljica iz Poljske. Pri pripravi
in izvedbi programa so sodelovali: Irena Margon, Klavdija Stropnik,
Marjan Vadnu, Eva Čeč, Tomaž Ščuka, Leon Kernel, Urban Ucin,
Marjan Rebec in Marjan Černigoj, Bernard Urbančič Septembra smo tudi pripravili prijavo na projekt čezmejnega sodelovanja INTEREG: nizkoogljična družba v šestih obmejnih statističnih regijah v SLO in v Italiji. SGLŠ Postojna je partner v projektu, ki ga vodi Kemijski inštitut SLO. Projekt sta v šoli pripravljali Cvetka Kernel in Klavdija Stropnik. Septembra je bil projekt SGLŠ Postojna Gozdne poti sprejet med izvedbenimi projekti za leto 2010 v okviru javnega poziva za nabor izvedbenih projektov Društva za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom. Projekt bo financiran tripartitno: iz programa LEADER (ESS sredstva), deleža, ki ga prispeva občina Postojna, in deleža šole. Prijavo sta pripravili Klavdija Stropnik in Cvetka Kernel. PA ŠE NEKAJ OD MESECA OKTOBRA… 1., 2. in 3. OKTOBER SGLŠ Postojna je sodelovala na 40. sejmu Narava – zdravje. Razstavni prostor za šolo so pripravili: Gregor Češarek, Zorislava Makoter, Petra Prelc, Manica Radivo in Anica Emili Podboj. Na sejmu so sodelovale tudi dijakinje in dijaki gozdarskih in zdravstvenih usmeritev. V lesarskih
delavnicah naše šole pa je bil izdelan regal in dobrih sto stojal
za prospekte, zaradi česar je bil razstavni prostor za šolo na sejmu
brezplačen. Oktober je bil tudi mesec ozaveščanja v boju proti raku na dojki: Roza oktober. Enea Adam je ustvarila zgovoren plakat in z dijakinjami, ki so pripravile primerno besedilo, ozaveščala SGLŠ-jevce o nevarnostih in pasteh ter preventivnih ukrepih v povezavi s to (zahrbtno) boleznijo. . . . Kaj dogaja… ( Kronika za
mesec april & maj 2009)
No pa smo že v mesecih, ko nam je toplo, smo veseli, nasmejani in najpomembnejše tudi zaljubljeni… Vendar kljub vročini, smo bili še vedno pridni kot čebelice.
20. maj Nagradni izlet za dijakinje in dijake SGLŠ Postojna. Ogledali so si grad Vrbovec (muzej gozdarstva in lesarstva), ogled flosarske zbirke v Ljubnem in ogled Mozirskega gaja.
… Evropsko prvenstvo v gozdarskih veščinah za dijake in študente v Lohram am Mein.
19. 18. 17. 16.
15. maj Maturanti zaključnih gozdarskih letnikov, so se udeležili maturantske parade, ker so še enkrat pokazali svoje plesne veščine. Prireditev je potekala pred Primorko od 12. uri.
14. maj Področno posamično prvenstvo SŠ v atletiki, Nova Gorica. Uvrstitve SGLŠ-jevcev:
13. 12.
11. maj Na mladinskem svetovnem prvenstvu v Nemčiji je Franci Velišček (3.a) v disciplini moških dvojic (z Denisom Naratom) dosegel 6. mesto in kot član SLO ekipe pa 5. mesto.
11. do 29. maja V okviru LdV (izmenjave dijakov) v Brucku am Murr, Žan Ahlin in Anže Pazlar. 10.
9. maj Tek trojk (53. Pot ob žici), Ljubljana. Trojka dijakov iz SGLŠ Postojna je osvojila 2. mesto med srednješolci in 3. mesto v skupni uvrstitvi vseh tekmovalcev iz osnovnih in srednjih šol (skupaj 1200 tekmovalcev). Ekipo so sestavljali dijaki 1. a razreda, in sicer: Mark Klinar, Miha Božič in Franc Habe. Njihov mentor je bil Franc Ivančič.
Državno lokostrelsko prvenstvo za srednje šole. Tekmovala sta Jože Laznik (2.a), ki je bil 2. v kategoriji goli lok, Gvido Maljevac (1.a) pa je bil 1. v kategoriji sestavljeni lok. Mentorica je Cvetka Kernel. 8. 7. 6. do 27. maja V okviru LdV (izmenjave dijakov) v Varšavi (na Poljskem) Damijan Cigale in Andrej Povodnik.
3. do 24. maja Pri nas v okviru LdV (izmenjava dijakov) Šveda Danijel Johansson in Martin Eriksson.
4 .maj Obisk učencev osmega in devetega razreda iz OŠ Marezige. Gregor Češarek jim je predstavil izobraževanje za poklice v gozdarstvu in lesarstvu in jih popeljal po našem parku. 3. 2. 1.
mesec maj
27 . aprila do 7 . junija Gorka Lemos iz Španije je pri nas v okviru LdV (izmenjava dijakov). Večino časa je na praksi v Bouqueju.
26 . aprila do 3 . maja V okviru LdV (izmenjave učiteljev) sta bili na Švedskem Petra Prelc in Zorislava Makoter.25.
24. april Maturantski ples 4.a razreda gozdarskih tehnikov v Jamskem dvorcu pri vhodu v Postojnsko jamo.
23. april Lesariada, Postojna 2009. Organizatorji smo bili tokrat mi, Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna, udeleženci ( 427 ) pa so prišli iz vseh slovenskih lesarskih šol in iz Beljaka (A). Lesariada se je začela z otvoritvijo v športni dvorani OŠ Miroslava Vilharja ob 9.00 in končala z razglasitvijo rezultatov v istem prostoru ob 14.00. V tej dvorani je potekalo tudi tekmovanje v malem nogometu, ročna obdelava lesa je bila v ročni delavnici v strojni postaji v SGLŠ Postojna, disciplina sudoku in kakuro je bila v učilnici v šoli, razstava fotografskega natečaja je bila postavljena v avli dijaškega doma, tekmovanje v kegljanju pa je potekalo v kegljišču v športnem parku Postojna. Uvrstitve tekmovalcev SGLŠ Postojna:
Posebne zahvale gredo sodelujočim dijakinjam in dijakom, pohvale tudi sodelujočim učiteljem in organizaciji za ravnatelje.
vendar na ta dan…
sta tudi Žiga Košir in Erik Petelin z županom občine Postojne Jernejem Verbičem in delegacijo občine Postojna položila cvetje ob postojnskem občinskem prazniku v Rižani ( v Trstu)
22. april Po dolgih letih, desetletju so dijakinje in dijaki SGLŠ Postojna izdali šolski časopis z naslovom Park mladosti, ki se poslužuje novega medija: Bere se ga namreč na medmrežju http://sites.google.com/site/park mladosti. Vse zasluge za idejo, izpeljavo, realizacijo ima glavna urednica Enea Adam. V timu so se ji pridružili še: Nina Cvetko za zabavne vsebine, Ernestina Frelih, Simona Meden in Andreja Šabec poskrbijo za zanimive novice, Martin Penko Šajn fotografira in ureja spletno stran, Eva Sajovic nas razveseljuje z novicami iz sveta glasbe. …
Ob svetovnem dnevu zemlje so dijaki dijaškega doma pod mentorstvom vzgojitelja Mihe Uhlja očistili šolski park. 21. 20.
18-19. april Športno srečanje učiteljev konzorcija biotehniških šol Slovenije na Rogli. Nastja Baša in Boris Samec sta bila zelo uspešna (druga) v pikadu, v katerem sta tekmovala še Stanislava Hrvatin in Marjan Rebec (uvrstila sta se na četrto mesto). Petra Prelc in Zorislava Makoter sta tekmovali v badmintonu, Marjan Rebec in Cvetka Kernel (četrta) v namiznem tenisu, vsi pa so sestavljali tudi ekipo SGLŠ Postojna v odbojki. 18. april Potekalo je državno prvenstvo v znanju matematike v Kranju. Zlati priznanji sta prejela: · Danijel Gašpan, 1.d, · Kristjan Košir, 1.a. Tako dobrih uvrstitev verjetno v SGLŠ Postojna še ni bilo. Tekmovanja se je udeležil tudi Matej Semenič, 2.a. …. istega dne pa je tudi potekalo
regijsko srednješolsko lokostrelsko prvenstvo v katerem je Jože Laznik v kategoriji goli lok zasedel tretje mesto. Za SGLŠ Postojna je tekmoval tudi Erik Petelin.
17. april Poslovilni večer pred upokojitvijo z Ireno Kovče.
13-16. april Gostili smo 45 dijakinj in dijakov s spremljevalci iz Zrenjanina ( Srbija ).V Slovenijo so prišli na zaključno ekskurzijo. 12. 11. 10. 9. 8. 7. 6. 5. 4. 2-3. april Potekalo je 4. tekmovanje Alpe Adria v gozdarskih veščinah v Slavonskem Brodu. Ekipo SGLŠ Postojna so sestavljali: Andrej Lumbar, Andrej Oblak, Luka Hribljan in Janez Urbančič (vsi iz 3.a). Bili so peti. Trener ekipe je tudi to šolsko leto Boris Samec, vodja ekipe pa je Tomaž Ščuka. 2.april V dijaškem domu je bil ples. Prišle so tudi dijakinje iz dijaškega doma v Ajdovščini. Vsi so se imeli zelo lepo. Pohvale našim fantom. Mentor: Miha Uhelj. 1. april
Naši najboljši dijaki so se udeležili regijsko tekmovanje v znanju matematike v Ajdovščini. Rezultati dijakinj in dijakov iz SGLŠ Postojna: · Danijel Gašpar ( 1.d ) je dosegel prvo mesto, · Kristjan Košir ( 1.a ) je bil drugi, · Matej Semenič ( 2.a ) je bil tretji, · Špela Dodič ( 2.z ) je bila peta in · Andrej Povodnik ( 3.a ) je bil šesti. Naštete dijakinje in dijaki so prejeli srebrna priznanja. Poleg navedenih se je regijskega tekmovanja udeležil še Jurij Možina ( 2.a ). Mentorici sta bili: Eva Čeč in Zorislava Makoter. kaj dogaja… ?(Kronika za mesec marec 2009 )
Kot že vsi vemo, se na naši šoli vedno nekaj dogaja. Tukaj pa je še en dokaz kako pridni smo bili ves mesec. :-D
1. 2. 3. 4.
5. marec: prižiganje oglarske kope.
Grega Brcar in Filip Blatnik sta v okviru projektnega dela (za četrto izpitno enoto poklicne mature – mentor Leon Kernel) pripravila oglarsko kopo, ki se je 5. marca prižgala. V kopi se je 7 dni kuhalo oglje iz 5 m3 bukovega lesa.
6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. marec Svoje delo na področju ekologije predstavila Vida Ogorelec Wagner, direktorica Umanotere, Slovenske fundacije za trajnostni razvoj. Prireditve so bili deležni dijaki 3.a in 3.z razreda. Predavateljica in moderatorka (Polona Škodič) sta podrobneje predstavili vsebine področja, s katerimi se posamezni poklici na področju naravo-varstva in okolje-varstva ukvarjajo, predstavili sta izobraževalne programe za ekološke poklice ter možnosti za zaposlitev. vendar to še ni bilo vse… Obiskali so nas tudi: direktor g. Zorana Nikolića, njegovega pomočnika in profesorice angleškega jezika iz Srednje gozdarske šole iz Kraljeva (Srbija). Šola v Kraljevu je edina v Srbiji specializirana za gozdarstvo in lovstvo. S SGLŠ Postojna je šola sodelovala že v 80-ih letih 20. st., obisk pa je bil namenjen ponovni tesnejši navezavi stikov med obema šolama. Srbska šola je povabila SGLŠ na majsko mednarodno tekmo v gozdarskih veščinah (nastopali bodo tekmovalci iz Srbije, iz Makedonije in iz Bolgarije), dogovorili pa smo se tudi, da bo skupina učiteljev srbske šole v drugi polovici junija za teden dni na strokovnem izpopolnjevanju v naši šoli. Obisk je pripravila Cvetka Kernel, gozdarski del šole pa je predstavil Marjan Vadnu. 14. marec Potekalo je lokostrelsko državno prvenstvo osnovnih in srednjih šol v Postojni. Jože Laznik (2.a) je dosegel odlično tretje mesto v kategoriji goli lok (z malo smole, saj je po prvem in drugem delu tekme vodil). Iskrene čestitke!! 15. 16. marec Začeli smo s preureditvijo učilnice št. 8 ! Specializirana za poučevanje fizike, kemije in biologije. V prvi fazi poteka montaža novega delovnega pulta, med poletnimi počitnicami pa bodo opravljena še ostala (gradbena) dela in zamenjano dotrajano pohištvo. Mislim, da se tega veselimo vsi dijaki šole, čeprav se nam zdaj ne godi nič kaj slabo, pa vendar…
17. 18. marec Regijsko tekmovanje dijaških domov v šahu, košarki in nogometu ( več o tem v športni rubriki).
19. marec Šolsko matematično tekmovanje Kenguruju. Udeležilo se ga je 58 dijakinj in dijakov, 7 se jih je uvrstilo na regijsko tekmovanje. Posebne čestitke dijaku iz 2.a letnika Mateju Semeniču, ki se je iz naše šole najboljše izkazal. Čestitamo pa tudi ostalim, ki so dosegli visoke rezultate.
20. 21. marec Državnega tekmovanja iz biologije se je udeležil Ernest Kržič (4.a). Mentorica: Anica Emili Podboj. Čestitke!
22. marec SGLŠ Postojna je bila s podjetjem Turizem Kras soorganizatorka dobrodelnega večera Umetniki za Darfur v Jamskem dvorcu pri Postojnski jami. Večer so sooblikovali: z besedo Anton Komat, z glasbo Adi Smolar in Ana Pupedan, s plesom Ana Kerševan (svobodni ples), Dušica Jenko in Matija Knapic (tango), obiskovalci pa so si ogledali tudi produkciji dveh filmov, in sicer produkcijo animiranega filma Čikorja an kafe (Dušana Kastelica) in dokumentarnega filma Darfur – vojna za vodo (Maje Weis in Tomaža Križnarja). Izkupiček dobrodelnega večera je bil posredovan Tomažu Križnarju za nakup IKT za darfurske upornike iz gora Džebel Mare v Sudanu.
23. marec
Vse dijakinje in dijaki v SGLŠ so si ogledali ob svetovnem dnevu vode film Maje Weis in Toma Križnarja Darfur – vojna za vodo
in istega dne je potekala… konstitutivna seja sveta SGLŠ Postojna za mandatno obdobje od 23. 3. 2009 do 23. 3. 2013. 24. 25. 26. 27. marec Obisk pri g. Marušku (MŠŠ – vodja investicijskega vzdrževanja): načrtovanje nove športne dvorane. (JUHUUU…)
28. 29. 30. 31.
In še en mesec je spet mimo, seveda nam ni bilo prav nič dolgčas. Upajmo pa, da nam tudi v Aprilu ne bo primanjkovalo prigod, veselih dogodkov…
Pripravile in uredile: Ernestina Frelih & Andreja Šabec, | KOLUMNA Piše jo Andreja Šabec Ali naj ima istospolni zakon, otroke? Vlada je v javnost poslala nov predlog družinskega zakonika, ki izenačuje skupnosti istospolnih partnerjev z drugimi družinskimi skupnostmi in jim omogoča tudi posvojitev otrok. Vlada predlog pozdravlja saj ga je predlagala. Na drugi strani pa mu opozicija nasprotuje in napovedujejo možnost referenduma. Ali naj imajo otroke, gre predvsem za etično vprašanje morale, kaj je dopustljivo in kaj ne. Ampak družba se počasi odpira, vsaj kar se tiče homoseksualcev, čeprav moramo priznati, da Slovenci nismo preveč dovzeten narod, ki si želi velikih sprememb. Po celem svetu je bil vik in krik glede istospolnega zakona, ki je bil višek zdrave pameti in konec še zadnjih dobrih vrednot klasične družine z moškim in žensko. Ampak se vam ne zdi, da bi lahko istospolna družina, otroku prav tako nudila starševsko ljubezen kot jo lahko klasična? V čem je razlika? Vidim jo samo v spolu staršev, ljubezen je enaka! Čeprav se še vedno veliko ljudi spotika ob to, da bi lahko otroci isto-usmerjenih postali homoseksualci. Po najnovejših raziskavah pa naj bi se otroci prav tako “normalno” razvijali, kot pri klasični družini. Prav veliko ljudi sem tudi že slišala govoriti, da to ni normalno v kaj se družba spušča. Prosim, povejte mi, kaj je za vas normalno? A se vam zdi normalno, da otrok živi v zakonu staršev kjer je nasilje, alkohol? A se vam zdi normalno, ko skoraj vsak dan slišite po televiziji, kako zlorabljajo otroke lastni starši, da niti ne omenim primera iz Avstrije, kjer je oče zaprl lastno hčer v klet, kjer ni nobeden vedel zanjo, z njo spolno občeval in ji spočel otroke? Ali pa ko so otroci zapostavljeni, vedno postavljeni na zadnje mesto, zaradi prezaposlenosti staršev... Že sam postopek, kako bi prišli do otrok, bi bil zelo zahteven in verjamem, da ne bi dali vsakemu paru otroka. Vsak bi šel čez celo vrsto preiskav in vprašanje je koliko bi bilo parov, ki bi bili deležni sreče. Če samo pogledamo, kako se na sodni postopki zavlačujejo, bi bil to zelo dolg postopek. Vendar če pogledamo drugo stran, negativno, bi lahko v takem zakonu edini trpel otrok. Glede na to, da marsikdo ne odobrava istospolnih, bi lahko bil otrok deležen vseh vrst žaljivk, zbadanj... Tudi otroci znajo biti zelo kruti in neizprosni. Ampak konec koncev imata tudi oče in mati pri vzgoji določeno nalogo, kjer mama ne more nadomestiti očeta in tudi oče ne matere. Za to je že sama narava poskrbela, da se človeštvo razvija naprej. Eno brez drugega ne more. Zame so istospolno usmerjeni ljudje tako kot jaz in ti, razlika v nas je edino način sprejemanja ljubezni. Na žalost pa je veliko ljudi, ki se z menoj ne strinja. Verjamem, da si na to vprašanje lahko sam odgovori, čeprav ima vsak glede tega premislek. Nasilje med mladimi Nasilje je vsem znana beseda, ki se pojavlja tako rečeno, v vsakdanjemu življenju. Ampak zakaj je to potrebno? Podatki so šokantni, ki govorijo, da naj bi bil vsak 5 otrok žrtev nasilja. Kdo je kriv za to? Družba, starši, rasno razlikovanje?…. Rekla bi, da vsega po malo. Mladi v dobi odraščanja oblikujejo svoje vrednote, ki so za ta čas že nekako zbledele. Postale so prazne, brez prihodnosti, pripravljene na propad. Vzgoja doma trpi zaradi prezaposlenosti staršev, zaradi gonje za denarjem, materialnimi dobrinami, skratka z njimi povezanim preživetjem, mnogi za več kot potrebujejo, za otroke pa jim ostane komaj kaj časa. Dandanes je malo zglednih staršev, ki so si stvari uredili tako, da zmorejo vse, brez večnih izgovorov in opravičil, ki so jih drugi starši vedno polni, naredijo pa bore malo, ali nič. To je tako rečeno narobe svet. Nasilja je ravno zaradi tega preveč, ker otroci ne znajo več razlikovati kaj je prav in kaj narobe. Družba uravnava njihovo življenje, zaradi česa pozabljajo, zakaj sploh so. Nasilje, bi jaz rekla, je samo dejanje šibkih, nerazgledanih ljudi, ki sami iščejo priložnost da preidejo v ospredje. Sami pa so navadni klovni, katerim sledijo plašljivci, ki v njih vidijo ideale, like poguma. Poguma? Lepo vas prosim. Mislim, da je čas, da se ljudje vrnemo na stopnjo človečnosti, kjer med sabo ne delamo kot s živali, ampak se znamo civilizirano obnašati. |
