Mednarodni dan boja proti    nasilju nad ženskami

25. november je Generalna skupščina Združenih narodov decembra 1999 razglasila za mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami. 

S problemom nasilja nad ženskami se srečujejo povsod, tudi v Sloveniji, kjer nevladne organizacije vlado pozivajo k sprejetju sistemskega zakona proti nasilju v družini.

V tem času svet želi opozoriti, da nasilje nad ženskami še vedno obstoja, da se ne smemo slepiti da ga ni, da ni prav, da se dogaja, da je to kaznivo dejanje. V tem času različne organizacije pripravljajo različne akcije. Vršijo se seminarji, organizirajo se okrogle mize, distribuirajo se plakati, zloženke, na TV se bo oglaševal videospot, v nekaterih trgovinskih centrih se bodo postavile stojnice z materialom na temo nasilja.

Nasilje nad ženskami predstavlja hudo kršitev človekovih pravic in eno največjih ovir pri zagotavljanju enakosti med spoloma. Po podatkih ZN je vsaj ena izmed treh žensk bodisi fizično napadena, prisiljena v spolni odnos ali kakorkoli drugače zlorabljena.   
 
V večini primerov je nasilje nad ženskami prikrito, saj strah pred maščevanjem, pomanjkanje finančnih sredstev, skrb za otroke in občutek sramote večini žensk preprečujeta odkrito govoriti o nasilju. O pogostnosti nasilja nad ženskami ni natančnih podatkov.

Osebna izkaznica Društva SOS telefon

Področja na katerih je Europa Donna še posebno aktivna so:

• posebni problemi mladih bolnic z rakom dojk (do 40. leta) – število mladih bolnic se vsako leto povečuje, njihovi problemi pa so povezani predvsem z varstvom  otrok med zdravljenjem, vprašanji partnerstev, vprašanji možnosti zanositve po terapijah, ponovno vključevanjem v delovno in socialno okolje ipd. Zato je Europa Donna Slovenija je v lanskem letu ustanovila tudi sekcijo mladih bolnic, ki si  prizadeva za reševanje teh težav.
• pacientove pravice – to je področje, na katerem je Slovenija opravila premalo nalog, ki si jih je zadala. Še vedno nimamo povsod zastopnikov za pacientove pravice, ozaveščenost glede pravic posameznika pri zdravljenju je še vedno izredno nizka.
• preventivni presejalni program DORA – Onkološki inštitut je v lanskem letu pričel s pilotskim državnim programom presajanja za raka dojk – DORA. Program organizira Onkološki inštitut v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje. 
  Ljubljanske ženske so izkazale visoko osveščenost in se odzivajo vabilom za presejalno mamografijo. V letu 2008, v obdobju od 21. aprila do 12. decembra, je bilo na slikanje naročenih 2516 žensk (poslanih vabil 2998), slikanih pa 1654, kar pomeni 65,74-odstotno udeležbo glede na število naročenih.  Med vsemi slikanimi ženskami so pri 14 odkrili raka, kar predstavlja 0,85-odstotni delež žensk z odkritim karcinomom glede na vse slikane.
• Europa Donna se zavzema za enake možnosti za vse ženske, zato pričakujemo, da bo Ministrstvo za zdravje skupaj z Onkološkim inštitutom program v čim krajšem času razširilo tudi na druga območja Slovenije. Z organiziranim rentgenskim presejanjem dojk žensk po 50. letu, lahko namreč bistveno prispevamo k zgodnjemu odkrivanju, k uspešnejšemu zdravljenju in posledično boljšemu preživetju, zato je pomembno, da se ženske v čim večjem številu odzovejo vabilu DORE.

Rak dojk je najpogostejši rak žensk v razvitem svetu in pri nas. V Sloveniji letno zboli okoli 1.100 žensk. Predvsem zaradi poznega odkrivanja bolezni je preživetje naših bolnic žal še vedno slabše od 
evropskega povprečja.

Natančen vzrok za nastanek raka dojk še ni znan, obstaja pa nekaj dejavnikov tveganja, ki so povezani z njim:

• rak dojk v družini
• zgodnja menstruacija in pozna menopavza
• starost (tri četrtine žensk zboli po 50. letu)
• pozna prva nosečnost (prvi otrok po 30. letu) oz. ženske, ki niso nikoli rodile
• debelost in neprimerna prehrana
• telesna neaktivnost

Kljub večjemu obolevanju se zadnja leta smrtnost zaradi te bolezni v razvitem svetu zmanjšuje. Razloga za to sta organizirano iskanje raka pri najbolj ogroženih ženskah (t.i. presejanje) in uvajanje novih učinkovitejših načinov zdravljenja.

Zgodaj odkrit rak dojk je v večji meri ozdravljiv, pri odkrivanju pa ima pomembno vlogo tudi redno mesečno samopregledovanje.

Z izogibanjem rizičnim dejavnikom, rednim samopregledovanjem ter organiziranim presejanjem  lahko dokazano zmanjšamo smrtnost zaradi te bolezni.

Demografski dejavniki tveganja

SPOL : Rak dojk je predvsem bolezen žensk, saj moški predstavljajo le odstotek bolnikov. Pri moških je verjetnost raka dojk visoka predvsem pri nosilcih mutacije BRCA 2 gena, ko gre za dedno obliko.

STAROST : Tveganje za nastanek raka dojk raste s starostjo. Bolezen je zelo redka pri mlajših od 25 let, pojavnost pa se do starosti 45 let dvigne tudi do stokrat. Medtem ko v razvitih deželah pojavnost s starostjo raste, v nerazvitih deželah po 45. letu pada. Povprečna starost pri odkritju raka dojk je 64 let. 78 odstotkov bolnic je ob diagnozi starejših od 50 let, 6 odstotkov pa mlajših od 40 let.

ZEMLJEPISNA LEGA : Rak dojk je mnogo bolj pogost v razvitih kot v nerazvitih državah. Razlike so posledica dednih faktorjev in različnega življenjskega sloga. Epidemiološke raziskave priseljencev so pokazale, da se tveganje za raka dojk že v desetih letih po priselitvi v deželo z visoko pojavnostjo bolezni dvigne, v prvi in drugi generaciji pa se že povsem izenači z novo domovino. Tudi v slovenskih pokrajinah vse ženske niso enako ogrožene, da bodo zbolele za rakom dojk. Po statističnih podatkih so najbolj ogrožene ženske v osrednji Sloveniji, na notranjsko-kraškem in na goriškem področju. Manj so ogrožene ženske na pomurskem, koroškem in jugovzhodnem področju, kar strokovnjaki razlagajo z drugačnim ekonomskim in socialnim položajem žensk, ki tam živijo.

Reproduktivni faktorji

STAROST OB PRVI MENSTRUACIJI : Zgodnja menstruacija (na primer pred 12. letom v primerjavi s 14. letom) poveča tveganje za raka dojk za 10 do 20 odstotkov, do česar najverjetneje pride zaradi podaljšane izpostavljenosti dojke estrogenom in progesteronu.

POZNA MENOPAVZA : Pozna menopavza izpostavi dojko večjemu številu menstruacijskih ciklov, zaradi česar je tveganje za bolezen večje. Vsako leto podaljšanja menopavze poveča tveganje za 3 odstotke.

RODNOST : Tveganje za raka dojk pri ženskah, ki niso nikoli rodile, je za 20 do 70 odstotkov večje kot pri ženskah, ki so rodile. Med tistimi, ki so rodile, pa so dvakrat bolj ogrožene tiste, ki prvič rodijo po 30. letu starosti, kot tiste, ki so prvič rodile pri 20-ih in imajo več otrok. Pri ženskah, ki prvič rodijo po 35. letu starosti, je tveganje za raka dojk celo večje kot pri tistih, ki niso nikoli rodile. Pomemben zaščiten učinek ima dojenje, ki tveganje za bolezen zmanjša za 4 odstotke na leto dojenja. Vsako novo dojenje zmanjša tveganje za dodatnih 7 odstotkov. Rezultati raziskav o vplivu spontanega ali umetnega splava na ogroženost so nasprotujoči, zato prispevka obeh vrst splavov ni mogoče zanesljivo oceniti.

Hormoni

KONTRACEPCIJSKE TABLETE : Oralna hormonska kontracepcija za 24 odstotkov zvišuje tveganje za raka dojk, največ pri trenutnih uporabnicah, vendar je to zvišanje tveganja skoraj zanemarljivo, saj je rak dojk v mladih letih bolj izjema kot pravilo. Približno 10 let po prenehanju jemanja kontracepcije je ogroženost za raka dojk enaka kot pri ne uporabnicah.

HORMONSKO NADOMESTNO ZDRAVLJENJE (HNZ) : Povečanje tveganja za raka dojk je odvisno predvsem od trajanja HNZ ter od preparatov. Raziskava Svetovne zdravstvene organizacije je pokazala, da se tveganje za raka dojk po 5 letih jemanja estrogenov poveča za 10 odstotkov, po 5 letih kombiniranega HNZ s progestinom pa za 30 odstotkov. HNZ ni priporočljivo pri ženskah, ki so že prebolele raka dojk. Pri njih namreč HNZ statistično dokazljivo poveča tveganje za raka dojk na drugi strani ali za ponovitev bolezni.

Življenjski slog

ALKOHOL : Redno uživanje alkohola zvišuje tveganje za raka dojk. Za vsakih 10 gramov alkohola dnevno se tveganje poveča za 9 odstotkov (do skupnega vnosa 60 gramov na dan).

PREHRANA : K večji ogroženosti za raka dojk prispeva prehrana z veliko količino rdečega mesa, maščob (zlasti nenasičenih) in sladkorja. Preventiven učinek pa naj bi imela predvsem prehrana z veliko zelenjave in tudi sadja.

DEBELOST IN TELESNA AKTIVNOST : Debelost je pomemben dejavnik tveganja predvsem pri postmenopavznih ženskah. Za vsakih 5 kilogramov nad najnižjo težo v odrasli dobi se tveganje poveča za 8 odstotkov. Pri ženskah v meni namreč estrogen nastaja predvsem v maščevju, zaradi česar je raven hormona višja pri debelejših kot pri suhih ženskah. Po drugi strani pa je tveganje za raka dojk pri debelih premenopavznih ženskah nižja, vendar ni znano zakaj. Dokazano je tudi, da je tveganje pri telesno aktivnih ženskah manjše.

Ostali rizični faktorji

POPREJŠNJI RAK DOJK : Pri ženskah, ki so že bile zdravljene zaradi raka dojk, je tveganje, da ponovno zbolijo za rakom dojk (bodisi na isti dojki, če ni bila v celoti operativno odstranjena, bodisi na drugi), dva- do trikrat večje kot pri ženskah, ki bolezni še niso imele. Večje tveganje je mogoče pripisati istim dejavnikom, ki so vplivali že na prvi pojav bolezni.

RAK DOJK V DRUŽINI : Ženske, katerih sorodnica v prvem kolenu (mati ali sestra) je zbolela za rakom dojk, imajo dva- do trikrat večje tveganje, da bodo tudi same zbolele. Nevarnost je večja, če sta mati ali sestra zboleli mladi ali na obeh dojkah. Tako je pri sorodnici bolnice, ki je pred menopavzo zbolela za rakom obeh dojk, tveganje za bolezen kar devetkrat večje kot običajno. Posebna skupina je dedni rak dojk, ki je predstavljen v nadaljevanju.

MAMOGRAFSKO GOSTE DOJKE : Tveganje za raka dojk je pri ženskah s pretežno mamografsko gostimi dojkami (nad 75 odstotkov) v primerjavi s tistimi, ki imajo manj kot 5-odstotno gostoto dojk, kar petkrat večje. Tveganje je večje pred meno kot po njej.

NERAKAVE BOLEZNI DOJK Z ATIPIJAMI : Ženske, pri katerih so bile ugotovljene benigne (nerakaste) bolezni dojk z atipijami, so do petkrat bolj ogrožene za nastanek raka dojk.

IONIZIRAJOČE SEVANJE : Ionizirajoče sevanje povečuje tveganje za raka dojk, a je stopnja tveganja odvisna od količine sevanja. Slednja je pri sodobnih mamografijah nizka, koristi mamografije pa odtehtajo posledice sevanja.

TELESNA VIŠINA : Višje ženske so nekoliko bolj ogrožene za raka dojk, kar strokovnjaki pojasnjujejo z delovanjem rastnega hormona.

Dedni raki dojk

Mutacije genov BRCA -1, BRCA-2, p53, PTEN, AT in še nekaterih drugih so povezane z zelo visoko ogroženostjo za raka dojk (60 do 80 % nosilcev gena zboli) in so poglavje zase. Na ogroženost za nastanek raka dojk pomembno vplivajo tudi geni, ki manj pogosto povzročajo raka (nizkopenetrantni) ali jih je potrebno več skupaj (poligensko dedovanje). Ob tem so pomembni številni notranji ali zunanji dejavniki, ki skupaj vplivajo na končno tveganje za raka dojk.

Ne pozabite na redno samo-pregledovanje 
 
Če zatipate spremembo v dojki, se morate o tem čim prej posvetovati  s svojim zdravnikom. Za rakom dojk pogosteje zbolijo ženske:

• ki so dobile prvo menstruacijo zelo mlade,
• ki niso nikoli rodile ali so prvič rodile po 35. letu starosti.

(http://dora.onko-i.si/)

O programu 
DORA je državni program presejanja za raka dojk, ki ga organizira Onkološki inštitut v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje in Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Program Dora omogoča vsem ženskam z vnaprejšnjim vabljenjem med 50. in 69 letom starosti pregled z mamografijo, kjer gre za slikanje dojk z rentgenskimi žarki.

Komu je namenjen 
Program DORA je namenjen vsem ženskam med 50. in 69. letom, saj je to obdobje, ko je največja verjetnost, da zbolijo za rakom dojk. Ženske pred 50. letom in po 70. letu vabil na presejalno mamografijo ne bodo prejele, saj je rak dojk pri omenjeni starosti redkejši. Kljub temu pa so potrebni redni pregledi, na katere ženske napotita ginekolog ali osebni zdravnik.

Zakaj? 
Za rakom dojk lahko zboli vsaka ženska, še bolj dovzetne za to bolezen pa so ženske po 50. letu starosti. Včasih ni opaznih znakov raka dojk, čeprav so ženske v življenjskem obdobju, ko mnoge zbolijo za to obliko raka. Prav zato je presejalna mamografija pomembna, saj je z njo mogoče odkriti bolezenske spremembe, ki še niso tako velike, da bi jih lahko zatipali. Zato projekt DORA ženskam med 50. in 69. letom starosti omogoča mamografski pregled na vsaki dve leti.

Kje 
Presejalno mamografijo lahko vabljene opravijo v strokovnem in tehnično nadzorovanem presejalnem centru, navedenem na vabilu, ki ga bodo prejele na svoj stalni naslov. 
 

Kot zanimivost: