"VSE SVOJE ŽIVLJENJE SEM POSVETIL ŽIVI GLASBI,
GLABI, ljubezni ZVONOV in učenju mladih"
V veselju žalosti me spremljaš
Ko prihajam ko odhajam
pozdravljaš me vedno razveseliš mi duha
mogočna nežna tvoj spev
dotakne se vsakega
ko sam, v družbi utrujen spočit
deroča reka
Tvoj življenjski je utrip
zbor besed glas neštetih stranskih harmonij
iz lin srca za Te zvoni.
MoCn
» Spoznal sem, da je svet odsev moje duše. Moja duša ne more videti sveta, vidi le samo sebe v tem svetu.«
»Ko je moja duša srečna in radostna, je tak tudi svet. Ko je duša premagana, takrat se ji svet zdi žalosten. Svet, sam po sebi, ni niti vesel, niti žalosten. Svet je tu, obstaja, je vse. Naučil sem se ga sprejeti, ne da bi ga pri tem obsojal; sprejeti popolnoma in brezpogojno.«
|
|
