KODRI – PASMA

Pri nas imamo kodre: črne, čistokrvne, domače vzreje in tudi razstavnih linij. Kodri so psi, ki se nekaterim zdijo bolj 'mačkasti', drugim pač psi bolj za v naročje, skratka ne pravi psi. Kar težko je ljudem pojasniti, da so to čisto pravi psi, ki radi tekajo, skačejo, imajo celo nekaj lovskega nagona, odlično vohajo in so zelo učljivi ...Generacije teh psov in psičkov živijo izključno ob svojih ljudeh kot odlični družabniki, zato si jih težko predstavljamo v drugih vlogah, razen morda na razstavah, kjer se običajno ponašajo z levjimi frizurami in nekako domišljavim obnašanjem. A lahko postanejo tudi odlični delovni ali športni psi.Naši psički so živahni, radi se igrajo z žogicami, radi tekajo in skačejo, radi hodijo na sprehode, radi se vozijo v avtu in radi se srečujejo z drugimi ljudmi in psi.

'Koder' je pes, ki spada v IX. skupino po razporeditvi FCI – mednarodne kinološke zveze. V Sloveniji imamo tudi zagovornike imena 'pudelj', ki izhaja iz nemškega 'Pudl' in angleškega 'poodle'. Francozi ga imenujejo 'caniche' in Italijani 'barbone'. Prav bi bilo, če bi slovensko poimenovanje poenotili vsaj uradno.

Barva dlake je lahko: črna, bela, rjava, siva ali marelična (aprikot). Obstajajo tudi večbarvni belo-črni kodri (harlekin) in črni z rjavimi ožigi (black and tan), ki pa jih FCI zaenkrat še ne priznava. Koder ima kodrasto ali vrvasto dlako brez podlanke. Dlaka je volnasta, ne izpada, treba jo je striči in pogosto razčesati .

Kodri so po velikosti razdeljeni v štiri skupine:

- veliki kodri (tudi standardni, pravijo jim tudi kraljevski kodri), s plečno višino od 45 do 62 cm.

- srednji kodri, visoki nad 35 cm, vendar ne višji od 45 cm.

- pritlikavi kodri, visoki nad 28 cm, vendar ne višji od 35 cm.

- toy kodri, nižji id 28 cm, njihova idealna majhna velikost naj bi bila 25 cm.

Plečna višina približno ustreza  dolžini hrbta, kar pomeni kvadratasto obliko ne glede na velikost. Elegantno plešoče gibanje na prstih ozkih šap in ponosno dvignjena glava še poudarjata skladnost oblike.  

O značaju kodra je  napisanih veliko hvalnic. Tu je nekaj pridevnikov, s katerimi ga označujejo poznavalci pasme: pameten, zvest, nežen, ubogljiv, živahen, igriv, družaben, prilagodljiv ... Seveda je razlika med samozavestnimi velikimi kodri in malimi 'kolenčniki', ki se postavljajo s piskajočim bevskanjem, vendar običajno le takrat, ko se jim zdi zares nujno.  Pravijo, da ni slabega in hudobnega kodra. Če je tak, je za to kriv njegov človek. Tudi vzreja ima tu pomembno vlogo.

Kodri živijo v hiši ob svojih ljudeh. Dlaka jim ne izpada in naj bi bili primerni tudi za alergike. Seveda lahko na tacah prinesejo v stanovanje tudi drugo dlako in umazanijo. Lahko pa jih  naučimo, da je v stanovanju prva pot do kopalnice in prvo opravilo brisanje tačk. Počakajo. Tudi s kopanjem in sušenjem njihove 'volne' in s striženjem ni težav, saj jih na to navajamo že od malega. Seveda včasih najdejo kak smrdljiv 'pasji parfum', a kmalu ugotovijo, da so nam všeč čisti in dišeči in da jih takrat še posebej radi čohamo in božamo. Pa še: niti štirinajst dni nimamo enakega psa. Od 'obrito-sfriziranega' psa se v enem mesecu spremenijo v prisrčnega kosmatega 'mufija'.