Trening vedno poteka v parih s kontrolo udarca. Za začetek na treningih ne potrebujemo posebne zaščitne opreme saj je naša tehnika popolnoma kontrolirana in definirana. Gibanje je linijsko in krožno, prosto znotraj določenega območja - borišča. V borbi velja prepoved sočasnosti udarcev, kar pomeni, da moramo udarce najprej blokirati ali pa se jim izogniti, šele nato lahko napademo sami. Istočasni zadetki obeh borcev se ne upoštevajo. Po zadetku se borba ne ustavi! Tu se pojavi večja dinamika glede na sorodne veščine, saj moramo pri napadu paziti tudi na hitre povratne udarce. Gre za spoštovanje starega mečevalskega principa "Zadanem in nisem zadet" (Je touche et je suis pas touché).

Kot osnovno opremo na začetku uporabljamo posebno leseno palico velikosti 95 cm in teže cca 120 g. S takim orožjem (po francosko canne) se namreč najlažje naučimo manipulacije, kontrole naših udarcev ter izključimo možnost poškodb na treningih, do katerih bi lahko prišlo pri uporabi težjih orožij. V nadaljevanju se naučimo tudi dela z večjo palico, imenovano bâton, ki je velika 140 cm in težka med 300 in 400 g ter manipulacije z dvema enoročnima palicama.

Obstaja šest osnovnih udarcev, ki jih izvajamo z desno roko ter njihove zrcalne podobe izvedene z levo roko. Skupaj imamo torej 12 udarcev. Udarci (osnovnih šest) imajo svoja francoska imena, vendar jih mi zaradi lažjega pojmovanja poimenujemo kar z zaporednimi številkami 1-12, pri čemer udarce z desno roko predstavljajo liha, udarce z levo pa soda števila.

   Brisé-1,2                       Enlevé-5,6                       Croisé tête-7,8             Croisé jambe-11,12                 Lateral extérieur-3,4               Latéral croisé-9,10

Dovoljeni so udarci v glavo in nogo med kolenom in gležnjem. Pri moških so dovoljeni tudi udarci v telo. V splošnem se udarci izvajajo v dveh linijah, vertikalni in horizontalni. Diagonalnih udarcev se ne uporablja, prav tako se zaradi varnosti ne uporablja vbodov (lesena palica se ob vbodu ne upogne). Posebna tehnika velja za udarce v noge, ki se izvajajo iz počepa, kjer je ena noga pokrčena vsaj za pravi kot, druga pa iztegnjena. Udarec se prične z naponom - izza osi hrbtenice. Ob zaključku udarca mora biti palica iztegnjena v liniji roke, zadeti pa smemo z zadnjo tretjino palice - s tem izkoriščamo navor in zmanjšamo čas vračanja udarca. Iz iztega udarca palico vračamo s potegom nazaj (rezom). Udarci se nadalje povezujejo v kombinacije. Na višjih stopnjah kombinacijam dodamo tudi obrate, eskive...

Vsak udarec ima sebi primerno blokado. Torej imamo tudi 12, paroma zrcalnih blokad. V splošnem se v borbi dovoljujejo tudi drugačne, nedogovorjene blokade s palico. Blokade so dinamične in nam služijo kot priprava za odgovor na napad (povratni udarec). Poleg blokade udarcev, se lahko udarcem tudi izognemo. Tu pridejo v poštev izmiki, počepi in preskoki. Tudi pri izogibanju si lahko pripravljamo ali pa že izvajamo protiudarec.

Pri osnovnem gardu oz. stavu je sprednja noga na isti strani kakor roka, v kateri držimo palico. Cilj takega garda je čimvečji izteg udarcev. Dovoljeni so tudi udarci iz diagonalnega ("false") garda. Pri gibanju pazimo predvsem na ohranjanje stabilnosti in manevrabilnosti. Poudarek je na dinamiki borbe. V prostoru ločimo štiri osnovne distance - doseg roke, doseg palice, doseg z izpadom pri katerem zadnja noga lahko ostane vpeta v tla in doseg z izpadom, pri katerem nobena noga ni vpeta na mestu. Priporočljivi distanci v borbi sta zadnji dve, saj lahko iz njiju kontroliramo dogajanje na borišču. Pri počepu in vpadih je pomemben tudi stabilen položaj stopal, ki nam zagotavlja dobro ravnovesje in omogoča dimamično nadaljevanje borbe.