Z avtom po zahodni obali na sever Tenerif

Že pred odhodom na dopust smo si preklo spleta ogledali nekaj znamenitosti Tenerif in si naredili načrt, kaj si bomo ogledali in česa ne. Vsi trije smo se strinjali, da Loro park odpade. Ne glede na to, da je to najlepši, največji in sploh naj-naj ZOO, še vedno velja, da so živali tam zaprte v nenaravnem okolju. In takih živalskih vrtov smo že kar dosti videli, ta bi nas stal dodatnih 100 €. V Santa Cruz tudi nebi šli, je pač glavno mesto v katerem živi tričetrt vseh prebivalcev otoka in tudi sicer SV otoka ni bil v planu. In pohodnih čevljev tudi nismo imeli s sabo, čeprav je na otoku zelo popularno pohodništvo.

Glede na to, da smo dopustovali na turističnem vročem jugu je bilo edino logično, da si poleg osrednjega vulkanskega dela ogledamo še sever. Ampak kaj in kolikokrat naj tja gremo? Planirala sem, da si to lahko ogledamo v enem dnevu, torej: čez Masco v Garachico, mimogrede vidimo še tisočletno drevo v Icod de los Vinos, se zapeljemo skozi La Orotavo in nato še skozi Puerto de la Cruz, kjer si na hitro ogledamo mesto in botanični vrt ter se gremo kopat kjer tudi nekaj pojemo.

Izkazalo se je, da je urnik prenatrpan, da kljub kratki zračni razdalji za pot potrebujemo več časa, da se drevesa ne najde kar tako, da prosti parkingi ne čakajo na nas in da vreme ni vedno sončno!

30. junija smo se z najetim C3 odpravili na sever.

Avtocesta po zahodni strani otoka še ni zgrajena, zaključi se pri Costa Adeje. V Santiago del Teide se cesta razdeli na dve poti: desno je ena ovinkasta in levo ena še bolj ovinkasta, tako ozka, da je brez sredinske črte (na zemljevidu narisana z ozko rumeno črto). Ta druga je vodila skozi ozko sotesko MASCA, ki je ena najlepših na otoku, kraj Masca pa čudovita vasica s 150 prebivalci, ki so šele pred kratkih dobili elektriko. Da je cesta proti Masci zelo ozka sem brala že prej, da pa je tako ozka si nisem mislila. Res cesta za kamikaze.

Torej: vročina, ovinkasta cesta, majhen avto in premalo zračenja je povzročilo rahlo slabost nekaterih potnikov in kaj kmalu smo se ustavili na prvem počivališču. 2x smo zajeli zrak, naredila sem nekaj fotk in smo šli naprej do naslednjega počivališča, kjer smo se enoglasno odločili, da si Masce pač ne bomo ogledali od blizu, da se v tej vročini ne bomo vozili po cesti, kjer ne veš kdaj ti kdo pripelje nasproti, da je bolje, da se vrnemo, ko se še da.

takole izgleda Masca, vir: WIKIPEDIA,

cesta v Masco, da bo jasno o čem pišem:

http://www.youtube.com/watch?v=XChEBwu7B4E&NR=1

http://www.youtube.com/watch?v=CmyA6h2J5uQ&feature=related

http://www.youtube.com/watch?v=48txTs__hXs&NR=1

Masco, najlepšo vas otoka je konec julija 2007 zajel hud požar:

http://www.youtube.com/watch?v=MWLcb2u8Z1c&NR=1 in http://www.youtube.com/watch?v=tfUwjJIKlKc

Torej, adijo Masca!

Po malo manj ovinkasti cesti z malce naluknjanim asfaltom (cesta je bila podobna našim) smo se zapeljali iz Santiaga proti severu. Nismo se še povzpeli prav visoko, ko se je narava temeljito spremenila. Namesto ožgane trave in redkih rastlin smo ob cesti gledali "šavje" in grmovje, vse zeleno,… ko se zapeljemo v meglo. Ups, kje smo??? Megle ni in ni bilo konca, tudi, ko smo se spuščali iz prelaza preko Tena, ne.

Kmalu smo prispeli do strme klifaste obale na severu Tenerif. Pri kraju El Tanque smo se začeli spuščati proti obali med krajema Caleta in Garachico. Valovi so butali ob obalo, vreme je bilo vse prej kot poletno, vklopit je bilo treba brisalce. Na kopanje niti pomislili nismo, vseeno smo se zapeljali v Garachico.

na klifu s pogledom proti Caleti

GARACHICO ( http://en.wikipedia.org/wiki/Garachico) je mesto, ki ga je leta 1706 za las zgrešil izliv lave, uničil je precejšen del okolice in nekaj mesta. Kar mesto naredi zares zanimivo pa so ogromne črne vulkanske skulpture skal na obali. Kaj takega še nisem vedela. Med ogromnimi črnimi skalami vodijo tlakovane poti s stopnicami proti morju. Kar nekaj časa smo porabili za sprehod, kajti kljub slabemu vremenu je okolje delovalo zelo pozitivno. Ogledali smo si še delček mesta. V grad, kjer je krajevni muzej nismo šli (vstopnina en €).

zadnja slika je iz Wikipedie (http://en.wikipedia.org/wiki/File:Garchico-tenerife.jpg)

Po spodnji cesti smo se odpeljali proti ICOD DE LOS VINOS (na vseh tablah piše samo Icod; http://en.wikipedia.org/wiki/Icod_de_los_Vinos). Odcepi so kar dobro označeni pa je vseeno možno zapeljat narobe… No, prispeli smo v Icod, da si ogledamo več tisoč staro drevo znano pod imenom EL DRAGO MILENARIO.

Bolj strmega mesta kot Icod še nisem videla, pa smo prevozili že veliko krajev v Alpah. Strme in ozke ulice, večinoma enosmerne. Plac kjer je drevo je označeno s smernimi tablami, parkirali smo seveda čisto nekje drugje in nekako našli mestni park. Tam pa cel kup res starih dreves, ampak noben ni bil v obliki peščene ure????

eno "grozno staro drevo" v botaničnem parku Plaza de Lorenzo Cáceres

Stali smo čisto na rob parka in ga zagledali tik pred nami, na drugi strani obzidja. El Drago Milenario je 20 m visoko drevo zmajevec katerega premer dosega 10 m. Po ljudskem izročilu naj bi bilo staro tisoč let, kar je težko dokazati saj zmajevci nimajo letnic. V resnici je staro najmanj 500 let. Do samega drevesa nismo šli, se pa iz konca parka lepo vidi kje je "La Casa del Drago" in tudi večina fotk iz interneta je posneta iz tega placa.

Še legenda o zmajevcu in Gvančih (izumrli domorodci tega otoka): drevesu zmajevcu so pripisovali magične lastnosti, rdečo smolo, ki se je izcejala iz debla so označili kot zmajeva kri in so jo uporabljali za celjenje ran.

Drevo ni le zaščitni znak kraja, postalo je zaščitni znak celega otoka in se že nekaj let trudijo, da bi ga uvrstili na Unescov seznam svetovne naravne dediščine.

V dolini ICOD DE LO VINOS je še eno edinstveno naravno znamenitostjo – 18 km vulkanskim predorom Cueva del Viento. Večina turistov si ne vzame toliko časa, da bi si ogledali to čudovito vulkansko jamo, največjo v Evropski Uniji, in 8. na svetu (merjeno po dolžini). Tudi mi smo si ta predor obljubili za drugič in odbrzeli naprej....

V kraju je bila zelo vidna otoška arhitektura, hiše z zelo značilnimi balkoni, narejeni iz kanarskega bora. Nekoliko bolj množično so ohranjeni v La Orotavi, videli smo jih tudi v Garachicu.

kanarski balkon izdelan iz kanarskega bora

Ura je bila že čas kosila, zato smo se odpeljali v LA OROTAVO. V tem zgodovinsko lepem kraju so menda tudi gostilne, take, prave Kanarske. Pa je bil spet problem s parkingom. Dostop do mestnega središča zaprt s policijsko rampo, parking lahko samo sanjaš. Za majhen avto se je le našlo in odšli smo proti centru. Osredotočili smo se na cerkev, tam pa.....

Vsako leto junija, že od leta 1847 ob prazniku CORUPUS CHRISTI, po naše "Sveto rešnje telo", priredijo pravo tekmovanju v izdelovanju "tepihov iz cvetja". Imeli smo srečo (ali pa smolo), da se je letos to dogajalo prav 30. junija. Slike sem uredila v slideshow:

Video YouTube

http://www.youtube.com/user/saskia0002Utube#p/u

Za La Orotavo je iz turističnega vidika zelo značilna stavba Casa de los Balcones. Tipična kanarska stavba, s kanarskimi balkoni, je spremenjena v muzej in trgovino s spominki.

La OROTAVA je kraj v istoimenski dolini, ki je nastala je z drsom ogromnih količin materiala proti morju. Področje je nekoliko bolj odprto, na rodovitni zemlji pa je možno videti ogromno plantaž banan in nasadov vinogradov. Kraja si zaradi prireditve nismo mogli podrobno ogledati. La Orotavo sem si jaz predstavljala kot ljubko vasico, izkazala pa se je za kar velik kraj z lepo ohranjenim starim mestnim jedrom in spalnim naseljem samih lepih "hudih" hiš. Me prav zanima kdo tam živi, jaz bi z veseljem! Poleg tega se je ta "vasica" je že tako razširila, da jo od dosti večjega Puerta de la Cruz loči le avtocesta.

Tako smo se odpeljali v PUERTO DE LA CRUZ (krajše samo Puerto), ki velja za najprivlačnejše večje mesto Tenerif.

povsod ogromno zelenja, kar samo kaže na to, da je tu klima res vse prej kot suha in vroča, da ni bilo 30. junija 2011 povsem slučajno slabo vreme ampak je to kar pogosto za severni del otoka

Na srečo smo imeli zemljevid mesta in smo se v mestu hitro znašli (po pravici povedano, da jaz pojma nisem imela kje se vozimo, kup enih cest, pa gor pa dol, pa nč označeno). Dobro smo si ga ogledali že skozi šipo, ko smo iskali parkirišče. Parkingi so tudi tu zastonj, če ga dobiš... . Sprehodili smo se še peš skozi mesto, ki nam ni bilo pretirano všeč, povsem verjetno zaradi vremena. Pa še tako zelo smo bili lačni. Smo zavili kar v prvo restavracijo in hitro naročili. In potem čakali in čakali, ker tam se nikomur ni mudilo. Paella in kozarček domačega.

paella je španska nacionalna jed, na Tenerifah jo nudijo skoraj v vsaki restavraciji; sveža porcija je običajno najmanj za 2 osebi; najbolj pogosta je paella valenciana (riž s piščancem, zelenjavo in morskimi sadeži )

Znamenitost Puerta je LAGO MARTIANEZ, tj je plaža z bazeni z morsko vodo, ki je bila zasnovana že leta 1969. Ob gledanju slik tega kompleksa se mi je zdelo, da tja res moramo. In bi tudi šli, če... spet vreme. Tako, da si tega dela niti od daleč nismo ogledali, žal.

ena slikca iz interneta, vir: http://i3m2009.isaatc.ull.es/node/108.html

Ob povratku iz mesta naj bi si ogledali še najlepši botanični vrt na otoku. BOTANIČNI PARK »JARDIN Botanico« se nahaja v središču mesta, ustanovljen je bil pred več kot 200 leti (začetki segajo v 18 stol., ko ga je zasnoval španski kralj Karl III) in vsebuje bogato zbirko rastlin.

Smo se peljali mimo, se nam ni dalo ustavit - vreme...

Domov bi se lahko vrnili po dveh poteh: po daljši avtocesti skozi La Laguno in mimo Santa Cruza ali po krajši (po km) poti po kateri smo prišli. Ne vem zakaj smo se odločili za drugo varianto, vsekakor nam je bilo kmalu žal. Kajti po slabe pol ure smo se zapeljali v tako meglo, da se niti avto pred nami ni videl kaj še kdo nam vozi nasproti. In več kot pol ure smo rabili, da smo se pricjazili do vrha tega "prelaza" kjer smo zagledali sonce. Nismo mogli verjet, da je bilo cel dan pol otoka obsijanega s soncem in 30°C, druga polovica pa je bila pod težkim oblakom. Če ne bi doživeli, ne bi verjeli. Tudi, če se nismo kopali je bil že zato dan res doživet.

Če se ne motim smo za celotno pot (85 km) brez postankov porabili uro in tričetrt. Po avtocesti bi za dobrih 100 km porabili uro (C3 več ne gre).

Ob povratku smo se peljali tudi mimo Los Gigantes, ki smo ga obiskali naslednji dan, ob povratku iz el Teide.

LOS GIGANTES so klifi, ki se vzenjajo 500-800 m visoko v gorsko pokrajino Teno. So ena izmed naravnih znamenitosti otoka, predvsem pa kraja Puerto de Santiago. Mi smo prispeli po ovinkasti cesti iz kraja Chio. Prvi pogled na Los Gigantes je res fascinanten. Potem, ko smo prevozili kar nekaj ulic preden smo našli parking, smo se odločili, da gremo na plažo Los Gigantes, območje je poleg klifov poznano tudi po zelo lepi plaži Arena (na jugu Puerta de Santiago) in eni malo manjši plažici Los Guios tik pod najbolj južnim klifom.

Plažica, ki se nahaja tik ob marini, nam je bila takoj všeč, vendar je bilo prevroče, da bi tam ostali. Smo se vrnili do bližnje italijanske restavracije, si privoščili super kosilo (za zmerno ceno, kot je to za Tenerife običajno) in se okrog štirih vrnili. Vzeli smo dežnik in ležalnik in uživali v zares prijetnem vzdušju male plaže pod mogočnimi stenami. Tu je mivka zares zelo črna, voda pa tako topla, da se v njej niti shladiti nismo mogli. Zares poletni dan v nasprotju z vremenom le nekaj km bolj severno.

več slik TUKAJ

Preživeli smo zares čudovit dan in se polni vtisov vrnili po obalni cesti skozi Alcalo in Playa de San Juan, vendar je cesta toliko oddaljena od obale, da kaj dosti plaž nismo videli.

Nekaj slik s poti:

Avto smo najeli za 3 dni in tretji dan smo se odpeljali na kopanje na jugo-vzhodno obalo, s ciljem EL MEDANO. Vzhodna obala je zelo vetrovna, predvsem el Medano je zelo poznan po surferjih in kajterjih. Na našem zemljevidu je bilo označenih kar nekaj plaž; narisane sončnike sem si jaz napačno predstavljala, da gre za organizirane plaže z ležalniki in sončniki, v resnici so bili to le koščki peščene obale in čisto nič več. Škoda dneva, ki smo ga porabili za transport od ene do druge "plaže". Pa tudi El Medano se mi ni zdel čisto nič prijeten kraj. Kockaste stave s premalo zelenja. Kej dosti slik ni, ker ni bilo nič pametnega za videt. Šele popoldne mi je bilo zares žal, da sem vztrajala, da gremo kar "domov" in se nismo zapeljali do SZ plaže Teresitas :-((