Nekaj podatkov o otoku

na spletu: wikipedia, tenerife.es 

zemljevid1: (zemljevid otoka, zelo podroben z močnostjo povečave 

Kanarski otoki imajo avtonomen status v okviru Španije, delijo pa se na dve provinci, ki se imenujeta po glavnih mestih Las Palmas de Gran Canaria in Santa Cruz de Tenerife. Sedež parlamenta je v Santa Cruzu, sedež vlade izmenično v obeh mestih.

Tenerife je največji med otoki, ki tvorijo kanarsko otočje ali arhipelag*. Od afriške obale je oddaljen 300 km, meri 2.034 km2 (Gorenjska 2.137 km2, Slovenija 20.273 km2), na njem pa živi kar 43% vseh prebivalcev Kanarskih otokov (Tenerife dobrih 900 tisoč, Gorenjska dobrih 200 tisoč, Slovenija dobra 2 milijona; torej bi bilo prebivalstva za pol Slovenije samo na Gorenjskem, temu pa bi dodali še 5 mio turistov oz. v povprečju dodatnih 400 tisoč na mesec).

Po mnenju mnogih je Tenerife najlepši otok med vsem Kanarskimi. Prepoznaven je predvsem po ognjeniškem vrhu Pico del Teide, ki je s 3718 metri nadmorske višine tudi najvišji vrh Španije. Otok je nastal pred okoli 7 milijoni let, za razliko od Fuerteventure, ki je z več kot 20 milijoni let najstarejši.

 el Teide, pogled iz caldere Las Canadas; sicer pa je vrh viden iz vseh strani otoka

Podnebje na Tenerifah  je subtropsko oceansko. Zime so mile, povprečne dnevne  temperature so okoli 20 stopinj. Poleti okrog 28 °C. Vreme je lahko zelo različno. Na jugu prevladuje suho in vroče, na severu pa deževno in vlažno. Padavine so bolj značilne za severni del otoka (predvsem pozimi od novembra do januarja) saj El Teide predstavlja preveliko oviro za oblake. Za otok so značilne tudi velike podnebne spremembe na kratkih relacijah med kraji saj so temperature odvisne predvsem od nadmorske višine, ki se tu naglo spreminja.

 

  lep sončen dan, povsem brez oblačka, ob 11h je bilo že zelo vroče, sonce je pripekalo, brez sapice - rastlinje skromno, bolj pusto

   pet minut kasneje, izza ovinka je bila slika povsem drugačna, vse zaraščeno, polno šavja (kot pri nas na Gorenjskem), res zelena pokrajina, čez katero se je spustila megla, ki je trajala in trajala, upali smo na sončno obalo, vendar...

   ... vendar je bil sever otoka ves dan turoben, meglen, celo rosilo je, bilo je hladno; res kontra tisti vročini na jugu. 

  ko smo se odpeljali po cesti čez Santiago del Teide smo se vozili v tako gosti megli, kot bi bili v središču oblaka; na južni strani otoka nas je razveselilo sonce in pravi poletni dan

Glede na vulkanski izvor otoka in  njegovo stožčasto obliko je neupravičeno pričakovati dolge peščene plaže. Pa vendar so, naredili so jih prav za turiste, ki sta jim bila sonce in zmerna klima premalo. Prevladujejo črne plaže, na katere so pesek navozili iz drugih predelov, so tudi take, z zlatim peskom iz Sahare. Predvsem SZ otoka je znan po klifih imenovanih Los Gigantes. S svojimi 800 m so drugi navišji klif na svetu.

   klifi Los Gigantes

Še ena značilnost je, ki velja za vse otoke: nimajo rek, obilno deževje povzroči le obilnejše hudournike. Voda, ki ne odteka po hudournikih se kopiči v podtalnici v sredini otoka in to je edini vir pitne vode na otokih. Koliko je »pitna« je drugo vprašanje, gre za to, da to ni slana voda. Barranco – po naše soteska – je še ena značilnost vseh otokov. Na Tenerifah je najbolj znana Barranco del Infierno (na območju Adeje in poznana predvsem po številnih jamah v katerih so našli areološke ostanke), najlepša pa soteska Barranco de Masca s čudovito istoimensko vasico Masca.             

Kanarski otoki in kanarčki  

Vedno me je zanimalo od kod ime KANARSKI otoki, predvsem kaj je bilo prej: otoki ali kanarčki? 

Ena od teorij o izvoru imena je ta, da je otočje dobilo ime od Rimljanov, ki so jih imenovali Insula Canaria tj "pasji otoki". Latinsko ime za psa je Canis, Canarii pa pomeni "tisti s psmi" kakor so poimenovali domorodce Guanče. Tudi pasma kanarska doga (Perro de Presa Canario) izhaja od tu.

Ker pa so na otokih v naravi živeli tudi ptički pevci, ki najbrž od tam tudi izhajajo, so le-ti dobili ime po otokih, torej kanarčki. Španci so okrog leta 1496 osvojili Kanarske otoke. Tam so naleteli na tega na videz neuglednega ptička, ki je lepo pel (samičke ne pojejo), zato so ga začeli gojiti. Poimenovali so ga po otokih, kanarček, kasneje so mu ornitonologi dodali strokovno ime Serinus Canaria. 

  tole ptičico sem fotografirala v kletki pri neki ari; meni se je zdela podobna kanarčku; po kljunu sodeč bi lahko bila, barva perja pa spominja na vrabca; sicer pa je na Kanarskih otokih zelo pogost ptič tudi ščinkavec, 

Živalstvo in rastlinstvo in o endemitskih rastlinah

Kanarski otoki so ognjeniškega nastanka, nastali so iz nič. Vse kar je živega se je nanje priselilo. Pa vseeno najdemo veliko rastlinskih in živalskih endemitov. Torej rastejo/živijo le na otokih Makaronezije, nekateri le na Kanarskih otokih. Na otoke so prišli iz različnih delov sveta, predvsem iz Sredozemlja izpred več milijonov let, kjer se je klima preveč spremenila, da bi se ohranili.

Zagotovo najbolj znana je agavovka zmajevec Drago (Dracaena draco), simbol otoka. Sledijo kanarski dateljevec (Phoenix canariensis), ki je danes že prava redkost, ravno tako nekaj vrst lovorikovca (v gorovju Teno na okrog 1000m/m). Posebnost so tudi raznovrstni mlečki, podobni kaktusom. Endemit je tudi tole, ne poznam prevoda, pa še veliko drugih, neznačilnih rožic, največ na to temo je napisanega tukaj in tukaj. 

Zelo pogost je Kanarski bor (Pinus canariensis), ki raste predvsem na višini 1000-2000 m in je potomec himalajskega bora. 30-45 m visok bor je zelo odporen na ogenj, na njegove dolge iglice pa lovijo kapljice iz močne zračne vlage, ki po njih polzijo v tla in v podtalnico. 

Med živalskimi vrstami je veliko endemitskih kuščarjev, med tem ko na otoku ni kač. Najbolj poznan kuščar je Lagarto (Gallotia galloti), precej razširjen in ga je možno videti vsepovsod. Je precej velik, z značilnimi modrimi fleki; natakar ga je zelo lepo opisal: dinosauri. Na otoku živijo tudi zgoraj omenjeni kanarčki, ena od vrst je endemična, vendar nikjer nisem opazila kanarčka kot zaščitni znak otoka. 

  zmajevec Dracaena Draco, zmajevcev raznoraznih velikosti je bilo videti povsod dovolj, bili so tako pogosti, da sploh nobenega nisem fotografirala 

    kanarski bor

  kaktusom podobni mlečki - euphorbia canariensis oz. neriifolia-Euphorbia canariensis; rastlina se mi je zdela kot ne grd neugleden kaktus, zato sem slikala samo en primerek; raste pa takole

    visokorasl gadovci - Echium wildpretii ssp 

  kanarska palma, vendar ne vem, če je ta na sliki endemitska "kanarska dateljeve palma" ali ne???

      suhemu podnebju na jugu otoka so se prilagodile tudi rastline

 v dolinah in kotlinah, kjer je rodovitna vulkanska zemlja odlično uspeva trta; ravno nasprotno kot pri nas, kjer raste le na gričkih; 

      nasadi banan so na Tenerifah tako pogosti kot koruza pri nas; na vsakem ovinku je bil nasad; 

  ulice so zasajene z benjamini, lično sfrizirani na gobico ali škatlco. lepo

      najbolj pa so mi bila všeč drevesa z bujnimi rdečimi cvetovi, nekatera drevesa so imela celo več cvetov kot zelenja. čudovito, zares. 

  strelicije so zelo pogoste okrasne rastline na Tenerifah; imajo jo za svojo rastlino, čeprav je njena domovina Južna Afrika; njene sadike prodajajo v embalaži primerni za letalski prevoz, enako tudi aloe

 opuncije so ene najbolj pogosto videnih kaktusov na jugu otoka. te so rastle ob cesti na el Teide, res kakor plevel; na otok so jih prinesli iz srednje amerike, kjer so jih gojili zaradi uši-kaparja iz katerih so pridelovali rdeče barvilo

Sicer pa po celem otoku same čudovite rastline, predvsem na jugu ogromno raznovrstnih kaktusov: 

                              

  pot na el Teide je bila polna močno dišečih rastlin. najbrž so privlačne za čebele, ki so na tenerifah avtohtona vrste; 

. 

  najbolj poznan kuščar Legarto Gallotia Galloti se nikakor ni želel fotografirati; gledala sva se iz oči v oči, stal je nepremično in poziral; ko je zagledal fotoaparat pa spi....l, ne enkrat, vedno!! ta na sliki je mogoče samička, najbrž, ker je dovolila eno fotko; je malce manjše raste, kot en velik martinček z dolgimi prsti.

Nakupovanje

Zaradi oddaljenosti in otoške narave veljajo za Kanarske otoke posebne carinske in davčne ugodnosti namenjene najbolj oddaljenim regijam EU. Zaradi oddaljenosti že sam prevoz  podraži blago, pogoji za kmetijstvo niso najboljši,….  Za razvoj podeželja dobivajo kmetje na K.o. dodatne ugodnosti. Bistvenega pomena za otoke so mlekarstvo, ovčjereja, kozjereja, proizvodnja krompirja, gojenje vinske trte, tobaka  (otok La Palma), čebelarstvo (avtohtona pasma čebel, ki pa ni najbolj produktivna),

Kanarski otoki spadajo v carinsko območje Skupnosti, vendar imajo kar nekaj olajšav, izborili so si posebne pogoje in za blago iz tretjih držav ne plačajo uvoznih dajatev temveč le davek in trošarino. (Vendar (pre)prodaja nepredelanih izdelkov v EU ni dovoljena).

Glede davka pa je tako, da so zunaj davčnega območja Skupnosti, t.i. tretje ozemlje znotraj države članic EU (tj znotraj Španije). Običajna davčna stopnja na Kanarskih otokih je 5% in za določene storitve celo nična. So nekakšna davčna oaza EU.

Dostikrat sem prebrala, da se na Tenerifah splača kupiti elektroniko, da imajo ogromno trgovskih centrov z oblačili, da je hrana poceni, ipd. Hrana in bencin sta res poceni. Marketov je ogromno, cene enakih izdelkov pa zelo različne. Mi smo kupovali predvsem pivo in vodo oboje nekaj ceneje kot pri nas. Kozmetika v trgovinah se mi je zdela dražja, parfumi v drogerijah pa so bili cenejši le, če so bili v akciji.

Alkohol in cigarete – pri vnosu v EU se je treba držati pravil, da je dovoljeno prinesti le omejeno količino. Nekatere alkoholne pijače so bile malenkostno cenejše kot pri nas, le izdelki v akciji so bili več kot 20% cenejši. Problem je, da pijača ne sme v ročno prtljago, v kufre pa prav veliko ne gre. Kupili smo španski konjak, ki se ga pri nas ne dobi. Od hrane smo nakupili nekaj omakic moyo, zelo okusne, rahlo pekoče, večstransko uporabne. 

Foto – Odvisno od modela, ampak za 20% nižjo ceno jaz niti pod razno ne bi kupila tam. Večina trgovin mi je delovala za zelo nezaupanja vredne, prodajalcem se je na daleč videlo, da jim je vseeno kaj prodajo, samo, da prodajo. Sem takoj opustila misel, da bi si kupila kaj novega. Namen smo imeli tudi kupiti konzolo Wii, ki je bila zaradi popusta za 20 € cenejša kot pri nas (140 €, pri nas 160 € na spletu MV) – kaj pa garancija, kaj pa navodila? Mogoče smo bili v napačnih trgovinicah, ampak nikjer nisem opazila kaj podobnega našemu Big-Bangu.

  

Oblačila - Na Las Americas je najbolj znan nakupovalni center Safari. Trgovinice priznanih blagovnih znamk na kupu. Tam smo tudi največ kupili, cenovno ni bilo kaj dosti drugače kot v Lj. ali Atriu. Vendar je v tem okrožju še več trgovskih centrov (npr Parque Santiago, Americas Plaza, Oasis), na zemljevidih označeno kot C.C. (comercial centre) z bolj ali manj znanimi firmami. Mi smo imeli srečo, da se je 1. julija začela sezonska razprodaja z znižanjem od 30-50 % in smo zato nekaj oblačil kupili po res »normalnih« cenah. Drugače so cene oblačil zanemarljivo malo nižje od naših. Pa še trgovine so tako majhne, da nimajo zalog vseh številk. Odšli smo tudi v GRAN SUR nakupovalni center (Adeje), kjer pa ni bilo nič pametnega za kupit, škoda, da smo sploh šli.

Spominki se kupujejo predvsem oz. skoraj smo v La Casa de los Balcones. Veriga trgovinic s spominki, ki se nahajajo v vsakem turističnem kraju in že njihov zunanji izgled je tradicionalen. Prodajajo klasične spominke, tudi made-in-china, veliko pa je ličnih po zmernih cenah. 

Značilne kanarske jedi

v delu !

krompir

med

vino

banane

siri

moyo

http://www.tenerifeoutdoors.com/food-of-tenerife.asp