 Ime in priimek pomočnika projekta:
Alja Bratuša
Naziv in naslov šole: Osnovna šola Polzela, Polzela 10, 3313 Polzela
Podrobnejši opis izvajanja projekta:
V začetku meseca novembra nas je računalnikar Borut Petrič seznanil s projektom »Mesec širjenja uporabe e-gradiv«. S kolegico glasbenico Mijo Novak sva že poprej načrtovali učno uro v 8. razredu, pri kateri sva nameravali dati poudarek uporabi e-gradiv. Odločili sva se, da bova delo izvedli v okviru projekta. Za izvajanje projekta se je odločilo tudi precej učiteljev, zato me je vodja projekta Borut Petrič v dogovoru z vodstvom šole povabil, da sodelujem kot pomočnik in poleg neposrednega dela z učenci pomagam še pri načrtovanju, izvedbi in koordinaciji projekta ter izdelavi zaključnega poročila.
Kot pomočnik sem v uvodni fazi sodelovala predvsem kot svetovalec učiteljem, katero gradivo izbrati in na kakšen način, saj imam pri uporabi e-gradiv veliko izkušenj kot knjižničar, nekaj let pa sem tudi vodila razvojno skupino za računalniško opismenjevanje za področje knjižnične dejavnosti.
Z vodjo in učitelji sem sodelovala tudi pri časovni koordinaciji projekta.
Ves mesec, ko je potekal projekt, sem se tako z vodjo projekta kot z učitelji dogovarjala glede same izvedbe pouka, spremljala potek, se seznanjala s prednostmi in slabosti ter skušala slednje odpravljati. Z učitelji smo kritično ovrednotili sam proces učenja kot tudi kakovost e-gradiv.
Med projektom sem z vodjo po potrebi svetovala in obveščala učitelje o dokumentiranju projekta. Hkrati sva pripravila osnutek končnega spletnega poročila, se dogovorila za način spremljave in si razdelila naloge. S kolegico glasbenico Mijo Novak sva v treh oddelkih 8. razredov izvedli po dve učni uri z uporabo e-gradiv (več v poročilu izvajalcev).
Po izvedenem »e-pouku« je nastopil za učitelje čas pisanja poročil, za naju z vodjo projekta pa zbiranja vseh potrebnih dokumentov v pisni in elektronski obliki. Gradivo sva smiselno združila v končno poročilo in ga v e-obliki ponudila na ogled na šolski spletni strani.
Čeprav sva učitelje in vodje aktivov na šoli sproti pisno in na strokovnih aktivih obveščala o poteku projekta, smo se odločili, da ga vsem predstavimo tudi na redni pedagoški konferenci.
Lani objavljeni standardi, ki govorijo o tem, kakšen naj bo učenec v 21. stoletju, ameriške zveze šolskih knjižničarjev (AASL) izpostavljajo štiri ključne usmeritve: 1. Sprašuj, misli kritično, pridobivaj znanje. 2. Povzemaj, odločaj se na osnovi informacij, prenašaj znanje v nove situacije in oblikuj novo znanje. 3. Podeli znanje in sodeluj etično in produktivno kot član demokratične družbe. 4. Prizadevaj si za osebnostno rast (Standards for the 21st Century Learner, 2007).
Osebno se mi zdi v povezavi z e-učenjem izjemno pomembno dvoje. Tehnološke spretnosti oz. kompetence, ki jih otroci razvijajo v šoli, bodo ključno vplivale na njihove zaposlitvene možnosti v prihodnosti. S tem, ko jih učimo uporabe novih tehnologij, prispevamo k razvoju njihovega trenutnega znanja in sposobnosti, prav tako pa jih usposabljamo za življenje v informacijski bodočnosti. Z e-učenjem podarjamo predvsem procesni pristop k učenju, prav tako pa nam lahko služi kot dobro pomagalo pri utrjevanju osnovnega znanja. Drugo, kar pa se dotika tudi etičnih dimenzij javnega šolstva, pa se tiče pravičnega dostopa ne samo do informacij, temveč predvsem do informacijske tehnologije. V skladu s programom, cilji in načeli sodobne šole smo dolžni zagotoviti učencem takšen način pouka, ki jih usposablja za »resnično« življenje. Verjamem, da s sodelavci - tudi s pomočjo projekta – vzgajamo informacijsko pismene učence za 21. stoletje.
Izjavljam, da sem delo na projektu izvajala izven delovnega časa.
|