Družinski center

Mediacija - moj zaveznik pri reševanju sporov Mediacija je postopek, v katerem ena ali več nepristranskih oseb (mediator) pomaga udeležencem, da se dogovorijo o spornih vprašanjih, ki izvirajo iz osebnih razmerij; družinskih, razmerij v zakonski zvezi ali zunajzakonski skupnosti. Z mediacijo želimo vzpostaviti novo kulturo reševanja sporov, kjer ni zmagovalca in poraženca, kjer vzamemo spor v lastne roke in ga sami rešimo. Pri Zvezi Prijateljev Mladine Ljubljana Moste-Polje, smo program zastavili tako, da imajo uporabniki trikrat tedensko možnost mediacije. Uporabniki se lahko najprej o mediaciji informirajo in dobijo dodatna pojasnila. Vsak dan med delavniki, pa se lahko za mediacijo tudi naročijo. Cilji programa: 1. Reševanje sporov 2. Širjenje nove kulture reševanja sporov in spodbujanje dobrih odnosov Komu je mediacija namenjena?: - starši in otroci - mož/žena, oče/mama - bratje in sestre - starši in najstniki - širša družina nasploh

Psihosocilana pomoč družinam v stiski Na Zvezi prijateljev mladine Ljubljana-Moste-Polje se vsakdonevno srečujemo z vse več starši, ki ob finančni in materialni potrebujejo tudi psihosocialno pomoč zase in pomoč ter svetovanje pri nudenju čustvenih opor svojim otrokom. To so starši z najrazličnejšimi stiskami, ki svojih težav, zaradi različnih razlogov ne želijo (več) urejati v okviru uradnih institucij socialne države. Morda zaposleni v institucijah, v kratkem času, ki jim je odmerjen, ne najdejo skupnega jezika oziroma ne morejo nuditi toliko opore in časa, kot ga ljudje v težkih in kompleksnih problemih potrebujejo. Gre za stiske in težave v medsebojnih odnosih, z vzgojo otrok, z nepredelanimi vzorci preteklosti, pri odnosih z svojim neposrednim socialnim okoljem. To so najpogosteje starši, ki jim je materialna in finančna stiska ogrozila družinsko sožitje in eksistenco, ki so izgubili delo in sposobnost samokontrole in ki zato prakticirajo nezrelo, neodgovorno in škodljivo obnašanje do otrok in partnerjev, oziroma ostalih družinskih članov. Gre posledično tudi za težave, ki jih imajo otroci in mladostniki iz neurejenih (disfunkcionalnih) družin, v šoli; in sicer z vrstniki (delujejo moteče, zato jih vrstniki izključujejo), imajo slab učni uspeh, itd. Veliko je tudi primerov psihičnega in fizičnega nasilja, vse več vzgojne zanemarjenosti. Stiske izvirajo iz obupanosti in nemoči ali pa iz neznanja. Starši se počutijo nevredne, imajo slabo samopodobo, so pogosto tudi depresivni in zato tudi niso več sposobni ustrezno skrbeti za svoje otroke, za urejene družinske odnose itd. Na ZPM prihajajo po neposredno pomoč in odgovor na njihova konkretna vprašanje in si ne želijo (več) napotitve v to ali ono uradno institucijo. Splošnih pogovorov o določenih družinskih temah, se ne želijo več udeleževati, splošno izobraževanje za uspešno starševstvo zanje ni (več) privlačno. Skratka, gre za težave in stiske v partnerstvu, starševstvu in tudi pri otrocih med seboj. CILJ DELOVANJA: - Cilj je opolnomočenje staršev (oziroma predstavnikov iz ciljne skupine). Okrepitev njihove samopodobe, njihova psihična stabilizacija, da bodo lahko tako okrepljeni v bodoče lažje in sami reševali vsakdanje stiske in probleme. Učenje “znanja za ravnanje” ob določenih kriznih situacijah in s tem soustvarjaje možnosti za psihosocialno krepitev uporabnikov oz. družine. NAMEN DELOVANJA: - Ponuditi razumevanje staršem, ki so se znašli v stiski - Pomagati do uvida in razumevanja lastnega problema in zato lažjega razreševanja stisk - Izboljšati medsebojne odnose v družinah in okoljih v katerih živijo - Preprečevati socialno izključenost - Preprečevati samomorilnost ter psihično in fizično nasilje. - Pomagati (nuditi oporo, podporo) družini pri reševanju kompleksnih psihosocialnih problemov. CILJNA SKUPINA/ UPORABNIKI: Starši (stari starši), partnerji, rejniki ali skrbniki, ki imajo vse večje probleme v zvezi z vodenjem in vzgojo otrok, težave v komunikaciji z otroki in v medsebojnih odnosih ter osebe, ki ostanejo zaradi ločitve, smrti partnerja same. IZVAJALCI: Team strokovnjakov: socialni delavci, psihologi, mediatorji

Skrbništvo družinam v stiski Skrbništvo družinam v stiski je sestavni del celostne pomoči družinam, ki so se znašle pod robom življenjskega minimuma. Ki s sredstvi s katerimi razpolagajo ne morejo preživeti. Ki s proračunom družine ne morejo zagotavljati kvalitetnega življenja otrok in mladostnikov, ne morejo pomagati otrokom do osnovnih dobrin potrebnih za življenje, zdravje, izobraževanje ali okrevanje. Ki nimajo ustreznih pogojev za varno bivanje….. Skrbništvo družin v stiski je namenjeno pridobivanju in porabi humanitarnih finančnih ali materialnih sredstev za družino, ki prosi za pomoč. Skrbništvo je preverjanje dejanskega materialnega in finančnega stanja družine, prosilke za humanitarno pomoč. In je spremljanje namenske porabe humanitarnih sredstev, pomeni za kar so bila zbirana in posredovana. In je pomoč družinam pri načrtovanju preživetja z razpoložljivimi sredstvi po uporabi sredstev humanitarne pomoči. Osnovni namen skrbništva družinam torej je: 1. Preverjanje dejanskega stanja – stiske družine. Predstavnik ZPM Ljubljana Moste Polje,na privolitev družine, ki prosi za humanitarno pomoč – vstopi v domovanje družine. Pogovori se o stiski, potrebah in preveri razmere v katerih biva družina. Ob tem tudi morebitno premoženje, status in podobno. Preveri odnose v družini in kam-razen ZPM, se je doslej obrnila po pomoč in v kakšniobliki ter koliko jo je prejela, če sploh. Na osnovi zbranih podatkov predlaga obliko pomoči (finančna, materialna) in oceni višino pomoči, ki bi družini omogočila odpravo stiske in dostojno življenje. V kolikor ugotovi, da je družina potrebna tudi psihosocialne pomoči jo vključi tudi v ta projekt, ki poteka na ZPM Ljubljana Moste Polje 2. Predlog porabe humanitarnih sredstev: Ko ZPM pridobi ali poskrbi za finančno ali materialno pomoč določeni družini, skrbnik poskrbi za strogo namensko in optimalno porabo sredstev. Če je sredstev več, kot jih družina potrebuje – skrbnik tudi predlaga kako razporediti sredstva za prihodnje. 3. Dokazila o porabi humanitarnih sredstev: Družina, ki prejme humanitarna sredstva je dolžna skrbniku tudi izročiti,poslati, posredovati tudi dokazila o porabi sredstev. 4. Humanitarna sredstva so dodeljena družini za premostitev bolezni, revščine, elementarnih nesreč, smrti v družini, nakup invalidskih pripomočkov, sanitetnega materiala, oskrbo z vodo, elektriko in osnovnimi življenjskimi potrebščinami, predvsem pa zagotavljanje pogojev osnovnega preživetja in ohranjanje dostojanstva. Morebitni preostanek sredstev pa se vselej nameni za dvig kvalitete življenja otrok in družine kot celote. Zato skrbnik, skupaj z družino, pripravi tudi načrt življenja družine v prihodnje, kar pomeni tudi gospodarno ravnanje z družinskim proračunom. Skrbništvo družine je sestavni del celostne obravnave družine v stiski. Pomeni nudenje finančne, materialne, psihosocialne in skrbniške podpore in opolnomočenja družine