Alge
Kaj so to alge in kako se spopadem z njimi, da nam bodo naši akvariji resnično v ponos in okras prostora.
Pogosto se akvaristi srečamo s pretiranim pojavom vseh mogočih oblik alg v svojih akvarijih. Ponavadi so ti pojavi povezani z nakupi rib ali rastlin (z nekajdnevnim ali celo tedenskim zamikom), vendar pa to ni nujno saj spore vnesemo v akvarij tudi ob menjavanju vode.
Razvoj alg je naraven in ga ne bomo mogli nikoli v celoti preprečiti, lahko pa ga zmanjšamo, če vemo na kaj vse moramo biti pozorni, da se alge ne razbohotijo. Za učinkovit nadzor nad razvojem alg nam bo v veliko pomoč poznavanje različnih vrst alg. Poznamo prave alge (se pravi rastline) in tudi neprave alge (bakterije, ki izgledajo kot alge) za vse pa je značilno za za uspešno rast potrebujejo dušične in/ali fosforne spojine (se pravi nitrate in/ali fosfate), svetlobo, temperaturo (ni nujna za vse alge) in (vsekakor) vodo. Akvaristi (nestrokovno) alge delimo na naslednje skupine: zelene alge, rjave alge (ali diatome), rdeče alge (včasih imenovane tudi bradate, nitaste alge) in modro-zelene alge (to so v resnici cianobakterije, vmesna oblika med bakterijami in algami).
Po nekaterih virih veljajo naslednja pravila pri ugotavljanju katera vrsta alg se bo v danih okoliščinah uspešno razvijala:
"Splošno velja, da, ko je hranilnih snovi malo, so rjave alge (diatomi) najboljši tekmeci za fosfor (P), sledijo jim zelene alge, cianobakterije (modro-zelene alge) pa so najslabši tekmeci. Gle dušika (N) pa velja, da so cianobakterije najuspešnejše pri izkoriščanju, sledijo jim diatomi tem pa zelene alge. Iz tega sledi naslednje pravilo: Če je razmerje N:P visoko (v splošnem 16 atomov dušika na vsak atom fosforja ali celo več) in je v vodi raztopljenega veliko silicija (Si) bodo najbolje uspevale rjave alge (diatomi). V primeru, da je v taki vodi malo silicija pa bodo najbolje uspevale zelene alge. Ko je razmerje N:P nizko pa najbolje uspevajo modro-zelene alge (cianobakterije), saj le te lahko "fiksirajo" (izkoriščajo) atmosferski dušik (to jim omogoča, da živijo v okolju, kjer je malo nitratov). Vendar pa velja, da, ko je dušika in fosforja v izobilju in je svetloba močna, najbolje uspevajo zelene alge, saj med vsemi najhitreje rastejo."
Iz opisanega sledi, da lahko z vplivanjem na razmerje med dušikom in fosforjem (nitrati/fosfati) vplivamo na vrsto alg, ki se bo razvijala v akvariju. To pa v bistvu pomeni, da ni vseeno kakšno vodo imamo v akvariju, saj so alge ponavadi posledica upadanja kvalitete vode.
V nadaljevanju bom podal opise posameznih alg in načine, kako se jih najlažje znebimo.
Zelene alge
Zelene alge se pojavljajo v treh oblikah: prosto lebdeča mikroskopska oblika, nitasta oblika ter kolonije zeleniha alg na površini raznih predmetov (rastline, kamni, akvarijsko steklo,...). Kot že povedano so zelene alge posledica velikih količin nitratov in/ali fosfatov in močne osvetlitve akvarija. V takem primeru jih lahko odpravimo z nekajdnevno zatemnitvijo akvarija in obilno menjavo vode. Vendar bodite pozorni, da voda, ki jo menjate, ne vsebuje večjih količin nitratov/fosfatov kot akvarijska voda.
Zelene alge so ekvivalentne plevelu v vrtu in običajno niso največja nadloga, saj jih dokaj enostavno kontroliramo. Še najbolj zoprne so prostolebdeče mikroskopske alge, a tudi za te poznamo zdravilo iz narave: vodne bolhe (Daphnia sp.). Bolhe dajajmo v akvarij ponoči, da bodo lahko opravile svoje delo, zjutraj pa bodo postale hrana za ribe. Tako ubijemo dve muhi na en mah, slabost je le v tem, da potrebujemo precej bolh!
Rjave alge (diatomi)
Rjave alge so od vseh alg najmanj problematične, čeprav je izgled akvarija, ki ga napadejo, skoraj katastrofalen. Te alge precej agresivno prekrijejo praktično vso površino v akvariju, se pravi, da se v tankem sloju naselijo na površini stekla, kamnov in rastlin. Rjave alge se pojavljajo v vodi v kateri je veliko silicija in je šibkeje osvetljen.
Odpravljamo jih povsem enostavno: v akvarij naselimo razne ribe, ki se hranijo s "praskanjem" alg in/ali povečamo jakost in trajanje osvetljevanja. Med ribami so najpogosteje ancistrusi (Ancistrus sp.), razni oklepničarji (Hypostomus sp.) ter ostali praskači (Gyrinocheilus sp., Epalzeorhynchus sp., Crossocheilus sp., Otocinclus sp., idr.).
Modro-zelene alge (cianobakterije)
Te alge oz. pravilneje rečeno cianobakterije se pojavljajo v precejšnjem številu barvnih odtenkov, od črne preko modre do zelene in tudi rjave. Vsem pa je skupno da imajo oduren vonj in so prekrite s sluzjo, ki jih v vodi ščiti in hkrati služi za lovljenje hrane. Teh alg običajno ribe ne pojedo in jih moramo odstranjevati mehansko (s strganjem) ali pa uporabimo zdravila (da, zdravila in to antibiotike), ki vsebujejo erytromycin. Take pripravke najdemo v akvarističnih trgovinah, čeprav so uspešni tudi splošni antibiotiki (z erytromycinom, seveda), ki jih dobimo v lekarnah. Paziti moramo le, da ne presežemo predpisnih količin (5mg/l erytromycina je dovolj, da uniči te bakterije preko noči). Po uporabi antibiotikov svetujem, da odmrle bakterije postrgate in posesate iz akvarija, saj se lahko drugače pojavi v akvariju amoniak zaradi razpadanja bakterij.
Zanimivo pri uporabi erytromycina je to, da ne uniči "dobrih", nitrifikacijskih, bakterij oz. jim škoduje v precej manjši meri kot cianobakterijam.
Če se jih lotimo s strganjem, te alge odpadajo v značilnih "plahtah" oz. večjih kosih, ki se luščijo skoraj sami od sebe.
Rdeče alge (bradate, nitaste alge)
Te so največja nadloga vseh akvaristov, a se k sreči ne pojavljajo pogosto. Pogosto so tudi znak slabe kakovosti akvarijske vode (vsebnost velikih količin nitratov in po nekaterih virih tudi železa). Običajno se prenašajo s kontaminiranimi rastlinami ali v prebavnem traktu novih rib, zato jih najlažje kontroliramo še preden jih dobimo v akvarij. Izgled teh alg je podoben bradi ali dlakam (odtod tudi pogovorno ime) in so sive do črne barve, včasih tudi srebrne. Pritrdijo se na predmete v vodi (običajno liste rastlin, lahko pa tudi korenine, pesek in celo na steklo).
Najlažje jih zatiramo tako, da vse novo kupljene/dobljene rastline za nekaj minut pomočimo v 5% varikino (klorno belilo za perilo). Dolžina kopeli je precej odvisna od rastline in v splošnem velja, da krhke (Ceratophyllum, Myriophyllum,...) rastline prenesejo krajše čase (max 2min), čvrstejše (Anubias,...) pa daljše čase (max 6min). Dobro pa je, če pred kopeljo mehansko očistimo rastline vsaj delno, če je to le mogoče. Preden rastline damo v akvarij jih temeljito izperemo!
Edina znana vrsta rib, ki aktivno jé "bradate" alge je t.i. siamski praskač ali siamski algojedec (Crossocheilus siamensis), pogosto mu pravijo tudi "siamska lisička". Vendar v trgovinah pogosto pod istim imenom prodajajo druge vrste rib, ki so ji zelo podobne (za angleško govoreče bralce je tule podroben opis teh rib).
Površinska sluz
Sluz, ki se pojavlja na gladini običajno niso alge temveč bakretije. Pivnanje s časopisnim papirjem običajno le za kratek čas reši problem, trajneje pa ga lahko rešimo tako, da zagotovimo gibanje vodne površine (z raznimi črpalkami ali z zračnimi razpršilci). Zgodi pa se tudi, da se površinska sluz odpravi sama od sebe (običajno je to povezano s kvaliteto vode oz. njenim pH).
Algecidi
Morda niste niti opazili, a nikjer nisem omenil algecidov (če izvzamem seveda erytromycin, ki to ni). Vprašali se boste, zakaj? Enostavno nisem pristaš kemije in algecidi le odstranjujejo posledico ne pa vzroka. Tako se vam bo razcvet alg zagotovo ponovil, ko bo koncentracija algecidov upadla! Sploh pa večina algecidov vsebuje baker (Cu) in le ta škoduje tako ribam, kot tudi višjim rastlinam. Morda učinek na rastline ni takoj viden, a vam zagotavljam, da se to vsekakor zgodi. V najboljšem primeru se rast samo upočasni, v najslabšem pa vam lahko propadejo cele rastline.
Na baker so zelo občutljive valisnerije (Vallisneria sp.) in še nekatere rastline. Od rib najbolje prenašajo baker ostrižniki (Chiclidae) in nekatere vrste lahko celo pustimo v akvariju. Vse ostale ribe moramo pred uporabo algecidov odstraniti iz akvarija.
Pred in po uporabi kemikalij za zatiranje alg je priporočljiva menjava vode. Pred uporabo odstranimo iz filtra aktivno oglje in ga po kuri ponovno namestimo, da iz vode odstranimo kemikalije.
Vsekakor bi vam svetoval, da po taki kuri budno spremljate tako ribe kot tudi rastline v akvariju in če opazite nenormalno vedenje dodatno menjate vodo v akvariju, propadajoče rastline pa odstranite.
... je lahko že samo menjava žarnice oz. svetila v akvariju. Poglejmo zakaj?
Alge v akvariju lahko akvaristu pokvarijo vse veselje. Danes je to mogoče preprečiti.
Lahko bi se na kratko reklo tako: Če imaš v akvariju alge, je to čisto tvoja krivda.
V preteklih letih se je v zvezi s problemom alg v akvariju pridobilo veliko znanja in izkušenj. Prav tako se je spremenilo tudi poznavanje in razumevanje te problematike. Zdaj vemo, da je akvarij zapleten, med sabo povezan biološki sistem. Sprememba enega procesa povzroči spremembe veliko drugih - te spremembe pa bodo povzročile korak prvega procesa, kateri avtomatično povzroča celo verigo reakcij.
Primer
Trenutna situacija: V starem akvariju, z nekaj razpadajoče materije v podlagi, filter ni bil čiščen že dolgo časa, prisotna je le majhna količina CO2 in malo podlage. Za osvetlitev služi ena fluorescentna svetilka stara več kot 2 leti, ki komaj še sveti. Čeprav nekate rerastline rastejo počasi, ne uspevajo najbolje. Biološki proces se odvija prepočasi: rastline rastejo počasi, ker je premalo hranljivih snovi in le za silo dovolj CO2. pH vrednost je stabilna v rahlo kislem območju. Nekaj rib se prav tako počuti zelo dobro.
Sprememba: Staro neonsko luč zamenjamo z novo. Kakšne so posledice?
Akvarijske alge so zelo primitivni organizmi. Na novo okolje se zelo težko prilagodijo, v idealnih pogojih pa začnejo uspevati. To pomeni, da imajo alge rade okolje z veliko raztopljenega kisika, da se pravilno razvijajo in proizvajajo še in še kisika, toliko, da ga ribe ne morejo sproti porabiti v tako velikih količinah. Alge hitro povečajo vrednost kisika v vodi na 20-30 mg/l. Nasprotno splošnemu mnenju, so tako visoke vrednosti nenaravne za ribe (za večino akvarijskih ribje stopnja kisika v naravnem okolju le 2-3mg/l). Prekomerna količina kisikazelo hitro uniči naravno razmerje - voda postane bolj agresivna. Ekstremno visoka koncentracija kisika lahko uniči pomembne vitamine ter povzroči, da postanejo mikroelementi neučinkoviti. Rastline prav tako kot ribe, trpijo pomanjkanje vitaminov in mikroelementov. Pogoji so idealni za rast alg in te bodo čedalje bolj izpodrivale rastline. Malo po malo bodo rastline propadale, kot rezultat neugodnih življenjskih pogojev.
Ta skupek posledic, ki so povzročene od ene same spremembe (dejansko izboljšanje), kaže kako tesno je povezan ves proces v akvariju.
Vseh negativnih posledic, povzročenih z menjavo luči, se lahko izognemo z majhnim povišanjem CO2. Že bežen pogled na indikator CO2 je lahko dovolj. Elektronski pH kontrolerji ves čas merijo pH in avtomatsko dodajajo CO2, ter tako ohranjajo pH vrednost stabilno.