Spoštovani obiskovalci spletne strani civilnih iniciativ za poplavno varnost Celja vabimo vas, da si ogledate kaj nam je država obljubila na 1.poplavni konferenci o poplavni varnosti Celja in tudi kaj od tega je izpolnila. Poleg tega si lahko ogledate tudi dogodke, ki spremljajo uresničitev teh obljub. Spremljate kako vladni predstavniki odgovarjajo na naša vprašanja, kako se realizirajo posamezne obljube,... Odgovor vlade na očitek, da dela na področju poplavne varnosti potekajo prepočasi. Kot je bilo pričakovati velike obljube iz poplavne konference 17.9.2008 v Celjskem domu ostajajo neuresničene ena za drugo. Celjani, zbudite se! Spremljajte stran civilnih iniciativ Celja in spoznali boste v kako ekološko zanemarjenem mestu živimo. Vredno ogleda!!!: "MINISTRI O POPLAVAH NA POREČJU SAVINJE" (Prispevek g. Jožeta BUČERJA o dolgoletnem sprenevedanju države.) Spletna anketa: Verjamete, da je država sposobna držati obljubo in v letu 2009 pričeti z deli iz 1.faze zagotavljanja poplavne varnosti Celja? POROČILO OBISKA PRI MINISTRU ZA OKOLJE IN PROSTOR G.KARLU ERJAVCU Imamo že tudi prve pozitvne odzive glede naših prizadevanj. G. Lojze Petrle (evropski poslanec) smatra, da bi morala biti poplavna varnost Celja prioriteta. Bodo tudi drugi vplivni ljudje naše države podprli naša prizadevanja? Posebej zanimiva je zakonodaja na področju poplavne varnosti v RS, ki obljublja vrsto ukrepov, dejavnosti in institucij, ki naj bi zagotavljale izpolnjevanje določil zakonodaje, vendar se na tem področju razen "gašenje požarov" po poplavah ne zgodi nič, kar bi zagotavljalo večjo poplavno varnost. Še celo več, s slabim oziroma nikakšnim vzdrževanjem vodovarstvenih objektov se stanje nezadržno slabša. | Odgovor ministra za okolje in prostor na odprto pismo Odprto pismoSpoštovani g. predsednik Borut Pahor, g.minister za okolje in prostor dr.Roko Žarnić, spoštovani poslanci Pišemo Vam v imenu vseh, ki smo bili poplavljeni leta 1990,1998 in 2007 na področju porečja Savinje in smo združeni v civilnih iniciativah za poplavno varnost na območju Celja . Verjetno pa se bodo pridružili vsi tisti iz 5082 hiš prizadetih po poplavah v preteklem desetletju. Poplave v sosednjih državah v zadnjem tednu in najava sprejema rebalansa proračuna , zmanjševanje sredstev za vzdrževanje porečja Savinje so ponovno obudile strah pred poplavami. Kot Vam je znano se sredstva vodnega sklada (po Zakonu o vodah – namenska sredstva za vlaganje v vode) koristijo za hidroelektrarno Krško namesto za sanacije in povečanje poplavne varnosti prizadetih prebivalcev najbolj prizadetega porečja Savinje. Ljudje, ki ob vsakem večjem nalivu živimo v strahu ali nas bo poplava spet doletela, ne moremo razumeti kako ste lahko tako neobčutljivi za stiske sodržavljanov ob Savinji! Vsi dosedanji ministri so ugotavljali, da je porečje Savinje najbolj poplavno ogroženo in obljubljali prednostno pripravo načrtov in sanacijo. Lokacijski načrt (sedaj državni prostorski načrt) za izvedbo suhih zadrževalnikov na območju spodnje Savinjske doline zamuja že štiri leta, a zaposleni ostajajo brez posledic na svojih delovnih mestih . Že dalj časa opozarjamo na zamudo pri načrtovanju protipoplavnih ukrepov na porečju Savinje. Znano je, da so v Operativnem programu razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013 protipoplavni ukrepi obravnavani v točki »3.2.5.3. Zmanjšanje škodljivega delovanja voda« in konkretno projekt »Zagotovitev poplavne varnosti na porečju Savinje« z ocenjeno vrednostjo 60 mio EUR. Glede na informacije s strani MOP-a, da država nima zagotovljenih sredstev za lastni delež (za porečje Savinje je potrebno 9 mio EUR lastnih sredstev) in na dejstvo, da se kasni s pripravo prostorske in tehnične dokumentacije je velika verjetnost, da ne bomo izkoristili niti evropskih sredstev za ta namen! Žalostno mar ne ? Izgovor na recesijo in pomanjkanje lastnih sredstev je le izgovor za neaktivnost na MOP. Kohezijska sredstva bi zagotovila izgradnjo že načrtovanih objektov za poplavno varnost v področju Celja in bi se državi povrnila v obliki DDV in drugih oblik davščin in prispevkov v večji vrednosti kot so določena lastna sredstva . Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje in prostor in Mestna Občina Celje sta septembra 2008 sklenila medsebojni sporazum zaradi ureditve medsebojnih pravic in obveznosti pri črpanju sredstev Kohezijskega sklada za financiranje operacije »Poplavna varnost na območju Mestne občine Celje«. MOC je izdelala vse potrebne idejne projekte in ima sprejeto vso potrebno prostorsko dokumentacijo. Projekt »Poplavna varnost na območju Mestne občine Celje« je pripravljen tako daleč, da ga je možno takoj prijaviti na Kohezijski sklad (potrebna je izdelava vloge s strani MOP). Seveda pa mora država zagotoviti lasten delež, ki znaša 5,2 mio EUR ( razporejeno od 2011 do 2014). V času od leta 1991 ko so bila sredstva za varstvo voda zmanjšana na eno desetino prejšnjih, so vse vlade mačehovsko obravnavale vodno gospodarstvo, vendar je zavestno odpovedovanje kohezijskim sredstvom iz Evrope (za 85% vrednosti investicije) v nebo vpijoča neumnost( nesramnost). Ob slabem črpanju evropskih sredstev in hkrati velikemu številu prizadetih državljanov prosimo Vas, spoštovani predsednik vlade, minister za okolje in prostor, poslanke in poslanci, da se postavite v kožo nas, ki smo bili že trikrat poplavljeni in da pri krčenju proračuna za vzdrževanje povodij ne krčite že tako pičlih sredstev in da zagotovite lastna sredstva za takojšnje koriščenje sredstev Kohezijskega sklada. Da pri urejanju poplavne ogroženosti močno zaostajamo za Evropo vas opozarja tudi evropski komisar gospod Potočnik, ki je kritičen do dejstva, da Slovenija še ni predložila načrta za upravljanje povodij. Če moramo množično priti v Ljubljano, bomo to storili. Obljubljamo Vam, da ne bomo imeli pri sebi jajc ali kamnov sigurno pa zvočnike, novinarje in druge, ki bodo ponesli našo kalvarijo v širni svet. V imenu Združenih civilnih iniciativ za poplavno varnost Celja Irenca Pustovrh Bojan Pustovrh Celje, 7.6.2010
|
Celjske poplave |
