Po oktobrski ekspediciji v Bratislavo, je sledila še odprava na Češko, natančneje v Prago. Tokrat smo se odločili na pot odpraviti kar z letalom.

 Tako smo avanturo pričeli na ljubljanskem letališču, kjer smo bili deležni številnih čudnih pogledov potnikov in zaposlenih, ko smo ropotali naokrog s svojimi ogromnimi torbami. Te so prav tako povzročale probleme na check-inu, ker so se zatikale na tekočem traku. Pred poletom smo se spomnili na film Alive, kjer letalo z rugby ekipo trešči v gorah.

No, mrtvih nam ni bilo treba jesti, let do Prage je potekal brez večjih problemov. Prelep je bil pogled iz zraka na nam ljubi Györ. Na letališču so imeli probleme le z našimi palicami, ki jih niso mogli spraviti po tekočem traku in jih je bilo potrebno iti iskat na drugi konce stavbe.

 Pričakal nas je kolega Nikola Bračika, ki je inštruktor v učnem centru v neposredni bližini letališča. Pokazal nam je pot do našega hotela. Praga nas je pozdravila malce neprijazno; mrzlo in vetrovno.

 

 

 

 

 

Po nastanitvi je sledil ogled centra kontrole letenja na Češkem. Stavba je nova in dokaj velika. V samem centru je bil smešen prizor pogled na APP in ACC sektor. Ti dve enoti sta med seboj skregani in čeprav delajo v isti sobi, so ločeni med sabo s tablami in stoli. Ko smo končali ogled, smo se napotili nazaj do hotela na večerjo. Kasneje smo malce počili, saj nas je ob 21ih čakala tekma. Skrbelo nas je le, ker nismo pred tekmo opravili tradicionalnega sprehoda ob mestni reki. Tokrat je to bila Vltava.

Tekmo smo igrali v Kladnem, kraju oddaljenem od Prage približno 20 kilometrov. To je rojstni kraj enega od velemojstrov hokeja in zvezde v ligi NHL, Jaromirja Jagra. Igrali smo v njegovi domači dvorani, ki je bila polna njegovih spominkov, slik in tudi replike Stanleyjevega pokala. Za nas, hokejske navdušence, je bilo to kar majhno hokejsko svetišče. Bila je še ena zanimivost in sicer v dvorani imajo kamere, ki prenašajo sliko v lokale ob dvorani. Tako je lahko Bračika, ki je prišel navijat za nas »užival« v naših potezah tudi na televiziji ob pijači. No, večino časa je le preživel na tribuni.

Tekma se je igrala 3x20 minut brez ustavljanja časa. To nas je malce skrbelo, saj nas je bilo le 9, medtem ko je na drugi strani stalo nekaj manj kot 20 Čehov. Pa vendar smo tekmo začeli pogumno in brez spoštovanja. Na začetku smo imeli kar nekaj priložnosti, pri katerih sta izstopala predvsem Verdnik in Sladič. Plošček ni in ni hotel v mrežo, bil pa je povsod drugje. Trikrat v vratnici, na črti, nekajkrat je letel mimo praznega gola. Povedli pa so Čehi, ob koncu tretjine, ko so imeli igralca več na ledu. Kot da nas je to razjezilo, smo dobro začeli drugo tretjino in zadeli 2x ter prešli v vodstvo. No, kasneje so Čehi postavili stvari na svoje mesto in prešli v vodstvo, ki ga do konca tekme niso dali iz rok. Rezultat ob koncu druge tretjine je bil 4-3 za domače. Omeniti velja tudi »fuzbal« manever Blaža Goričanam. Slednji je bil že na tleh, pa vendar z zadnjimi močmi, požrtvovalno, izbil plošček z drsalko. Tako se igra za ekipo! Tesen izid nas je vidno iztrošil. Posledica tega je bil padec igre v zadnji tretjini, kjer so nas Čehi nadigrali. Končni rezultat je bil dokaj visokih 8-4.

 

V slačilnici pa kljub temu ni bilo čutiti nekega pretiranega razočaranja. Konec koncev je bila le prijateljska tekma in v mislih smo že sestavljali maščevanje, ki jim ga bomo pokazali na prvenstvu spomladi v Bratislavi. Po koncu tekme so nas češki kolegi počastili z narezkom, po katerem smo se kmalu odpravili nazaj v hotel.     

Kljub tekmi smo imeli še dovolj energije, da si ogledamo nočno Prago, kjer je bilo vsakemu, ki je bil bolj malo oblečen, precej žal. Mraz je sekal do kosti, zato si sprehoda ob Vltavi nismo privoščili. Tako in tako bi morali to storiti pred tekmo. Dobro je bilo, da je nočna Praga precej manj zaspana od Bratislave.

Naslednji dan smo imeli let šele zvečer, tako da smo še cel naslednji dan izkoristili za ogled starega mesta, majhnih nakupov in seveda kosila v tradicionalni češki gostilni. Pri odhodu nas je pospremilo rahlo sneženje.

 

 

Čakala nas je razburkana vožnja nazaj v Ljubljano, kjer smo v precej močnem sneženju dokaj divje pristali. Tako smo zaenkrat končali naša gostovanja.